ILIRIKA – tedenski gospodarski komentar – 24.09.2021

To nedeljo (26.9.2021) so v Nemčiji federalne volitve, katerih rezultat bo novi kancler prvič po letu 2005. Javnomnenjske raziskave kažejo na tesen izid, ki lahko povzroči mesece koalicijskih pogajanj. Glede na programe strank lahko sklepamo, da se ekonomska politika neglede na izid volitev, ne bo kaj bistveno spremenila. Drži pa, da v kolikor bodo Zeleni imeli svojo vlogo v vladi, da potem lahko pričakujemo nekaj več evropskega povezovanja in nekoliko manj konservativne fiskalne politike.

Ob predpostavki, da bo septembrsko poročilo iz ameriškega trga dela »spodobno«, potem bo, po besedah Fedovega predsednika Jerome Powella, uradno obvestilo o zmanjšanju odkupov vrednostnih papirjev bilo objavljeno na novembrskem FOMC zasedanju. Zmanjševanje odkupov naj bi potekalo postopno in naj bi se končalo nekje na sredini 2022. Centralne banke se sicer relativno lahko spopadejo z nivoji 3 oziroma 4-odstotne inflacije v prihodnjih letih. V kolikor pa bi ta, kljub ukrepom centralnih bankirjev, bila vztrajna, potem bi centralne banke morale dvigniti obrestne mere bolj agresivno za dalj časa. To bi povzročilo globalno recesijo in današnji nepremičninski baloni v mnogih razvitih ekonomijah bi počili.

OECD pravi, da okrevanje med državami še ostaja neenako in da je še prezgodaj, da države in centralne banke prenehajo s krepkimi podporami lastnim ekonomijam, kljub rastočim inflacijskim pritiskom. Svetovni BDP je zdaj presegel raven pred pandemijo, vendar ostajajo vrzeli v proizvodnji in zaposlovanju v mnogih državah, zlasti kar se tiče držav v razvoju, kjer so stopnje cepljena nizke. Inflacija se je v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu in v nekaterih državah v razvoju močno povečala, vendar je v številnih drugih razvitih gospodarstvih še vedno relativno nizka, kot na primer v Evropi.

Višje cene surovin in povišani svetovni stroški transporta trenutno h globalni inflaciji dodajajo 1,5, odstotka. Podpora makroekonomskih politik je še vedno potrebna, saj so kratkoročni obeti še negotovi in trgi dela si še niso opomogli. OECD pravi, da je prilagodljivo denarno politiko treba ohraniti. OECD sicer pričakuje, da bo letos svetovna ekonomija zrasla za 5,7 odstotka, kar je nekoliko manj od majske napovedi pri 5,8 odstotka. Za 2022 OECD pričakuje 4,5-odstotno rast globalnega BDP.

Tudi v območju evra se cenovni pritiski nadaljujejo in se ne račun visokih cen energentov najverjetneje še ne bodo zelo hitro končali. Septembrski PMI indeksi so pokazali, da se je hitrost okrevanja na koncu tretjega četrtletja še nekoliko upočasnila. Upočasnitev okrevanja je bila zabeležena tako v pridelovalnem, kakor v storitvenem sektorju. Oba sektorja so prizadeli podaljšani dobavni roki. Seveda kljub temu za območje evra pričakujemo povišanje BDP v tretjem kvartalu, bo tem pa PMI kazalniki nakazujejo na rast inflacije v prihodnjih mesecih, ki pa bo najverjetneje predhodne narave.

V začetku tedna smo sicer na delniških trgih bili priča korekciji zaradi krepkih likvidnostnih težav kitajskega nepremičninskega giganta Evergrande. Ta brez državne pomoči ne bo mogel odplačati dolgov. Ob tem mu v zadnjem letu dni padajo prihodki. Lahko pričakujemo, da bo Kitajska država najverjetneje poskrbela, da realni sektor na kitajskem ne bo čutil hujših posledic. V kolikor Kitajska država ne bi primerno poskrbela za ta problem, potem bi lahko pričakovali sistemski šok. Torej najverjetneje ne bo krize in nezaposlenost se zaradi Evergranda ne bo povišala. Lahko pa pričakujemo neugodne posledice za lastnike podjetja in verjetno tudi za tuje posojilodajalce. Z investicijsko banko Lehman Brothers pa Evergranda samega po sebi ne moremo primerjati. Količina tuje izpostavljenosti dolžniškim obveznostim Evergradna ni primerljiva z mnogo višjimi obveznostnimi, ki jih v 2008 Lehman Brothers ni mogel izpolniti.

Razmere na trgih se spreminjajo iz minute v minuto, zato je hitro odzivanje ključno. Naši upravljavci skrbno spremljajo analize trgov, gospodarstev in izbranih podjetij. S pravočasno alokacijo premoženja med različnimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice idr.) ohranjamo nadzor nad nihanjem vrednosti premoženja in skušamo dosegati boljše rezultate od tržnega povprečja (primerljivega indeksa).

 

vir: ilirika.si