GospodarstvoSlovenija

ILIRIKA – tedenski gospodarski komentar – 19.02.2021

Globalni delniški indeks je letos pridobil sedem odstotkov vrednosti, in sicer predvsem na račun krepke monetarne ekspanzije, ki jo vodijo globalne centralne banke. Kljub temu so vlagatelji na trgu še naprej previdni predvsem zaradi novih različic virusa in logističnih težav pri distribuciji cepiv in negotovost glede uporabe le-teh. V ZDA so še vedno v pričakovanju paketa pomoči za pandemijo v višini 1,9 bilijona dolarjev, kar je ekvivalent osem odstotkov BDP ZDA iz leta 2019. Tak paket pomoči bi bil lepa popotnica za delniške trge.

Joe Biden stavi, da se bo ameriško gospodarstvo “vrnilo”, če bo kongres odobril njegov načrt glede fiskalnih spodbud v višini 1,9 bilijona dolarjev, ob tem pa ameriški predsednik pravi, da bodo cepiva do konca julija dostopna vsem Američanom, saj naj bi v ZDA do takrat že dostavili 600 milijonov doz cepiva (Američanov je približno 320 milijonov). Če se ta predvidevanja v pretežni meri uresničijo, lahko do poletja – ob že tako pozitivnejših sezonskih učinkih na epidemiološko sliko – pričakujemo skokovito povrnitev povpraševanja v ekonomiji severne poloble. Omejitve se bodo krepko razrahljale in ljudje bodo lažje zapravljali svoj razpoložljivi dohodek, ob tem, da jim bodo banke z veseljem “priskočile” na pomoč z različnimi potrošniškimi krediti itd …

Ta proces bo postopoma vodil v višji nivo inflacije in pričakovati je, da se bo inflacija zvišala mnogo prej v ZDA kot v Evropi. Najverjetneje vsaj četrtletje ali dve prej, in sicer zaradi mnogo krepkejše monetarne ekspanzije v ZDA kot v Evropi in zaradi pričakovane hitrejše stopnje cepljenja. Ob tem lahko računamo tudi na to, da se bo delež denarja, ki je zdaj v različnih vrednostnih papirjih, preselil v realno ekonomijo.

Če bomo nekaj časa imeli višji razkorak med nižjo inflacijo v Evropi in višjo v ZDA, bo dolar še bolj izgubil proti evru in lahko se zgodi, da bomo vstopili v obdobje, ki spominja na leto 2011 ali na leto 2014, ko je tečaj EUR/USD znašal 1,5 oziroma 1,4. Za evropske vlagatelje, ki so trenutno pretežno izpostavljeni dolarskim naložbam, ta proces predstavlja hkrati visoko tveganje in priložnost. Vsekakor pa bi bilo smotrno za njih, da sčasoma povečujejo delež evropskih naložb v izogib valutnem tveganju. Sicer pa delniških trgi tako v ZDA kot v Evropi glede na visoko likvidnost v globalnem finančnem sistemu, prihajajočo rast inflacije, višanje ležarin, negativne obrestne mere in pričakovano visoko gospodarsko rast v letu 2021 na splošno ostajajo zelo zanimivi.

Tudi pri nas bosta z aprilom banki NLB in SKB uvedli ležarine za fizične osebe za povprečna mesečna stanja nad 250.000 oziroma 200.000 evrov, medtem ko vse banke že dalj časa zaračunavajo nadomestila za visoka stanja vlog pravnih oseb. Zelo verjetno pa je, da bodo banke sčasoma začele zaračunavati ležarine tudi za nižje depozite, saj bo Evropska centralna banka, če bi se dolar proti evru začel še bolj šibiti, bila prisiljena še bolj znižati ključno obrestno mero z današnjih -0,5 odstotka, da bi oslabila evro v primerjavi z dolarjem.

Razmere na trgih se spreminjajo iz minute v minuto, zato je hitro odzivanje ključno. Naši upravljavci skrbno spremljajo analize trgov, gospodarstev in izbranih podjetij. S pravočasno alokacijo premoženja med različnimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice idr.) ohranjamo nadzor nad nihanjem vrednosti premoženja in skušamo dosegati boljše rezultate od tržnega povprečja (primerljivega indeksa).

vir: ilirika.si

 

Mogoče vam bo všeč