GospodarstvoSlovenija

ILIRIKA – tedenski gospodarski komentar – 12.02.2021

Globalni delniški trgi so leto začeli spodbudno: svetovni delniški indeks je preračunano v evre pridobil že šest odstotkov. Gospodinjstva, gospodarstvo in zvezne države v ZDA še vedno pričakujejo, da bodo ameriški demokrati sprejeli obsežen paket pomoči za pandemijo v višini 1,9 bilijona dolarjev. Ker tolikšna investicija predstavlja osem odstotkov BDP ZDA iz leta 2019, bo morebitno sprejetje takega načrta pomoči lepa popotnica za delniške trge. Kljub pozitivnemu tržnemu sentimentu pa nove različice virusa, logistične težave pri distribuciji cepiva in negotovost glede uporabe cepiva pri vlagateljih vzbujajo previdnost. Ob vsem tem bo pričakovanje glede višje inflacije v prihodnje povzročalo obdobja višje nihajnosti na finančnih trgih.

Pričakuje pa se, da bo do višje inflacije prišlo mnogo prej v ZDA kot v Evropi. Najverjetneje vsaj četrtletje ali dve prej. Zaradi tega bodo evropski vlagatelji, ki imajo na portfeljih sredstva pretežno v dolarski valuti, že letos morali več pozornosti nameniti valutnemu tveganju. Najverjetneje bomo v letu, letu in pol vstopili v obdobje, ki bo nekoliko spominjalo na obdobji med 2010–2011 in 2013–2014, ko je evro proti dolarju zrasel v razmerja 1,5 in 1,4. V teh obdobjih smo dalj časa imeli višji razkorak med nižjo inflacijo v Evropi in višjo v ZDA. Za evropske vlagatelje, ki so trenutno pretežno izpostavljeni dolarskim naložbam, ta proces predstavlja hkrati visoko tveganje in priložnost.

Kaj je evropskim vlagateljem potemtakem storiti? Prvo, kar pade na pamet, je to, da ti sčasoma do nastopa višje depreciacije dolarja proti evru povišajo delež delniških naložb v evrih. Tu lahko poleg delnic zahodnoevropskih podjetij pridejo v poštev tudi delnice domačih podjetij, ki prodajno niso izpostavljena ameriškemu trgu in so tipično zaradi relativno nižje likvidnosti nekoliko »podcenjena«. Ob hitrejši depreciaciji dolarja lahko pričakujemo, da bo Evropska centralna banka prisiljena še dodatno znižati temeljno obrestno mero z današnjih –0,5 odstotka. To bo povzročilo dodatne pozitivne cenovne pritiske na cene delnic evropskih podjetij, strošek dolžniškega financiranja za evropska podjetja se bo še dodatno pocenil, dodatno pa bodo pridobile delnice tistih evropskih podjetij, ki niso pretirano izpostavljena konkurenci ameriških.

Šibkejši dolar tipično pomeni tudi pozitivne cenovne pritiske na cene surovin (nafta) in plemenitih kovin (zlato), s katerimi se trguje v dolarjih. Pridobijo tudi valute držav v razvoju in relativno se poceni dolg držav, ki se vsaj delno zadolžujejo v dolarjih. Med delnicami domačih podjetij bi ta proces v prihodnje lahko koristil novomeški Krki, saj njen širok globalni trg izključuje ameriški trg. Ne nazadnje pa ruski trg, ki predstavlja dobrih 20 odstotkov Krkinih prihodkov (310,5 milijona evrov od 1,49 milijarde evrov), zna pridobiti zaradi šibkejšega dolarja, ki bo na krajši rok ponudil vsaj delno podporo cenam nafte. Sicer pa delniški trgi letos glede na visoko likvidnost v globalnem finančnem sistemu, ležarine, negativne obrestne mere in pričakovano visoko gospodarsko rast v letu 2021 na splošno ostajajo zelo zanimivi.

Razmere na trgih se spreminjajo iz minute v minuto, zato je hitro odzivanje ključno. Naši upravljavci skrbno spremljajo analize trgov, gospodarstev in izbranih podjetij. S pravočasno alokacijo premoženja med različnimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice idr.) ohranjamo nadzor nad nihanjem vrednosti premoženja in skušamo dosegati boljše rezultate od tržnega povprečja (primerljivega indeksa).

vir: ilirika.si

mib

Mogoče vam bo všeč