GospodarstvoizobraževanjeSlovenija

ILIRIKA – tedenski gospodarski komentar – 09.04.2021

Krepke monetarne spodbude za spopad z negativnimi učinki covida-19 na globalno povpraševanje bodo v tem letu še naprej močneje podpirale cene vseh naložbenih razredov. Krepke fiskalne spodbude, programi cepljenja in skorajšnji pozitivni sezonski učinki na severni polobli omogočajo povrnitev povpraševanja. To bo ob povišanju ležarin, pričakovani inflaciji in visoki gospodarski rasti v letu 2021 povzročalo močne pozitivne pritiske na cene delnic.

Ob tem se bo potrebno zavedati, da je možno, da bo kriza COVID-19 trajno spremenila nekatere potrošniške želje in navade, kar bo tudi lahko vplivalo na pravilno sektorsko alokacijo pri investiranju. Višjo rast delniških trgov letos pričakujemo predvsem, ko se bo povrnila hitrost denarja in se bo povišalo število transakcij na severni polobli. Denarna širitev s strani centralnih bank do povrnitve povpraševanja ne bo imela celovitega učinka na kapitalske trge. Z vrnitvijo povpraševanja pa lahko pričakujemo tudi inflatorne učinke. Glede na nedavne nastope Fedovega predsednika lahko pričakujemo, da ameriška centralna banka ne bo hitro dvigovala obrestnih mer pri prvih višjih odčitkih inflacije. Koliko bo to držalo v realnosti, bo sicer pokazal čas. Kljub temu, za enkrat kaže, kot da konjev ob povrnitvi povpraševanja, vsaj na začetku, nihče ne bo zaustavil.

Širši pogled preko koronakrize nam nakazuje, da nizke obrestne mere na dolžniške vrednostne že dalj časa silijo mnoge vlagatelje v povišanje deleža bolj tveganih vrednostnih papirjev. Ta proces zdaj poteka že desetletje. Nizke obrestne mere bodo stalnica vse dokler ne bomo priča dolgoročni več kot dvoodstotni inflaciji v ZDA in v območju evra. Izven eksogenega makro učinka Covid-19 na globalno povpraševanje, so za nižje ravni inflacije na zahodu odgovorni demografski razlogi in davčna politika, ki vplivata na to, da gospodinjstvom v agregatu že dalj časa kupna moč ne raste do te mere, da bi zagotavljala ciljno raven inflacije centralnih bank.

Številčno povojno generacijo zamenjuje milenijska generacija, ki ima nižjo kupno moč, kot jo je imela povojna generacija. Na eni strani imamo dejstvo, da (na zahodu) nedolgo nazaj najštevilčnejšo in najbogatejšo generacijo po drugi svetovni vojni zamenjuje generacija z nižjo kupno močjo. Po drugi strani pa gre povojna generacija v pokoj za katerega je vedenjsko značilna nižja potrošnja in tudi odprodaja naložb. Na zahodu problem nizke rodnosti poskušajo uravnavati s priseljevanjem a to za enkrat ne znižuje neenakosti med gospodinjstvi. Torej samo priseljevanje ne povišuje kupne moči posamičnih gospodinjstev. To je osnovni razlog, da bodo centralne banke še dalj časa morale spodbujati nižje ravni obrestnih mer na dolžniške vrednostne papirje in bodo še naprej vodile širitveno denarno politiko. Drži, da bomo z »zorenjem« milenijcev priča tudi pozitivnim inflacijskim pritiskom, saj bodo ti pospešeno ustvarjali družine in kupovali nepremičnine še nekaj let, a določena mera denarno širitvene politike ob za obdobje prihodnjih 10 let najverjetneje ostala stalnica in s tem podpornik cen delniških tečajev.

Razmere na trgih se spreminjajo iz minute v minuto, zato je hitro odzivanje ključno. Naši upravljavci skrbno spremljajo analize trgov, gospodarstev in izbranih podjetij. S pravočasno alokacijo premoženja med različnimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice idr.) ohranjamo nadzor nad nihanjem vrednosti premoženja in skušamo dosegati boljše rezultate od tržnega povprečja (primerljivega indeksa).

vir:ilirika.si

 

mib

Mogoče vam bo všeč