Finančni ministri razpravljali o gospodarskem okrevanju v Evropski uniji

Minister mag. Andrej Šircelj se je danes udeležil neformalne videokonference ministrov za ekonomske in finančne zadeve (Svet ECOFIN). Najpomembnejša tema tokratnega zasedanja je bilo gospodarsko okrevanje v Evropski uniji.

 

Evropska komisija je predstavila zimsko ekonomsko napoved. Ponovni razmah pandemije je povzročil zamik okrevanja. Projekcije rasti bruto domačega proizvoda (BDP) za Evropsko unijo so 3,7 % rast v letu 2021 in 3,9 % rast v letu 2022. Evropska komisija Sloveniji za leto 2021 napoveduje višjo rast od povprečja EU, in sicer 4,7 % rast BDP, za leto 2022 pa 5,2 %, kar predstavlja izboljšanje v primerjavi z jesensko napovedjo, ki je za leto 2022 predvidevala 3,8 % rast BDP.

Države članice se z namenom zagona okrevanja osredotočajo na pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost na podlagi smernic, ki jih je posredovala Evropska komisija. Tudi slovenski nacionalni načrt za okrevanje in odpornost je v pripravi. Prvotni namen mehanizma za okrevanje in odpornost je pomoč državam pri okrevanju. Zato se je treba osredotočiti na čimprejšnjo potrditev nacionalnih načrtov ter hitro in učinkovito dodeljevanje sredstev. Zmanjšati je treba tudi administrativna in birokratska bremena, ki bi lahko upočasnila zagon okrevanja.

Ministri so tudi potrdili priporočilo za razrešnico Evropski komisiji za izvajanje proračuna za leto 2019 in proračunske smernice za leto 2022, ki bosta sprejeti v pisnem postopku. Izmenjali so tudi mnenja o pobudi EU za globalno okrevanje, ki se nanaša na države v razvoju in države z nizkimi dohodki za financiranje okrevanja.

V ponedeljek, 15. februarja, se je minister mag. Šircelj udeležil videokonferenčnega zasedanja Evroskupine. Ministri so izmenjali mnenja o makroekonomskem razvoju in obetih za evroobmočje na podlagi zimske ekonomske napovedi, ki jo je objavila Evropska komisija.

“Negotovosti ostajajo visoke. Zato je pomembno, da fiskalna politika ostane podporno naravnana. Vplivi krize covid-19 se bodo razlikovali, nekateri sektorji so bolj prizadeti kot drugi. Okrevanje bo dolgotrajno, a k temu lahko prispeva podporna naravnanost politik v prihodnjih letih, strukturne spremembe in spodbujanje investicij. Ob tem moramo seveda upoštevati zeleni in digitalni prehod,” je povedal minister Šircelj.

Ministri so razpravljali tudi o mednarodni vlogi evra. Evropska komisija v januarskem sporočilu “Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti” poudarja pomen krepitve mednarodne vloge evra kot elementa odprte strateške avtonomije in odpornosti EU. Ukrepi, kot so spodbujanje uporabe evra, razvoj instrumentov in meril, denominiranih v evrih, in krepitev statusa evra kot mednarodne referenčne valute, bodo okrepili evropski finančni sistem in hkrati zagotovili podporo evropskemu gospodarstvu.

Ministri so razpravljali tudi o področju solventnosti podjetniškega sektorja. Pandemija covid-19 je močno vplivala na podjetniški sektor, zaradi česar so države pri spopadanju s pandemijo podjetjem pomagale z jamstvenimi shemami in odlogom plačil kreditov. Ministri so se strinjali, da je treba pozorno spremljati situacijo v podjetniškem sektorju in da se podpore ne sme umakniti prehitro. Razpravljali so tudi o tem, kako preiti z nujnih ukrepov k podpornim in bolj usmerjenim ukrepom.

Gov.si