GospodarstvoizobraževanjeSlovenijaŽivljenje

Epidemija in vzpon starizma

Demografski trendi in trg delovne sile

Staranje prebivalstva je eden največjih družbenih in gospodarskih izzivov Evrope 21. stoletja, saj se število starejših prebivalcev (tj. starih 65 ali več) zaradi daljšanja življenjske dobe vztrajno povečuje. Leta 1992 je delež starejših prebivalcev med prebivalci današnje EU znašal 14,1 %, med prebivalci Slovenije pa 11,1 %. Leta 2012 je delež starejših prebivalcev v Sloveniji znašal 16,8 %; januarja 2021 pa 20,7 %.


Kako staranje prebivalstva vpliva na trg delovne sile? Vidna sta dva učinka: povprečna starost delovne sile je vse višja; na nekaterih specifičnih področjih pa ustrezne delovne sile že primanjkuje. Ni je več možno »uvažati« iz nekdanjih republik Jugoslavije. Poleg tega je za slovenski trg delovne sile značilno, da je bila v preteklosti mnogim, ne samo zaposlenim v beneficiranih poklicih, ponujena predčasna upokojitev, ki so jo sprejeli. Posledično ima naš trg delovne sile nizko stopnjo delovne aktivnosti med prebivalci v starostni skupini od 50 do 64 let. V Sloveniji je v tej starostni skupini aktivnih 51 % prebivalcev, v EU 63 %, na Švedskem pa 81 %.

 


Prav to pa je starostna skupina, ki jo v projektu Star vital želimo spodbuditi k daljši delovni aktivnosti, saj raziskave kažejo, da to ugodno vpliva na fizično in duševno zdravje zaposlenega, kakor tudi na zdravje celotne družbe. Ob podaljševanju življenjske dobe si namreč želimo tudi čim več aktivnih let življenja, saj je to značilnost višje kakovosti življenja, ki zmanjšuje potrebo po zdravstvenih in socialnih storitvah starejše populacije. Delati do 65 leta in dlje ne bi smela biti težava, saj za Evropo danes velja, da lahko 65-letniki pričakujejo še približno 10 zdravih let (ang. healthy life years), pričakovana življenjska doba današnjih 65-letnikov pa je še 21,2 leti za ženske in 17,9 let za moške (po podatkih Eurostat).

 


Kateri so dejavniki, ki vplivajo na odločitev posameznika, da bi delal dlje, kot je to nujno za dosego polne pokojninske dobe? Vsekakor zahtevnost delovnega mesta: na delovnih mestih, ki so fizično zahtevna, je težje pričakovati delovno aktivnost v času, ko zaposleni izpolni pogoje za upokojitev. Nekatera dela pa omogočajo aktivno zaposlenost tudi starejši delovni sili, še posebno umska dela, za katera je značilno mnogo let izobraževanja in usposabljanja. Gre pogosto za relativno zahtevna dela, a ne za izkušene delavce. Poleg vrste dela in individualnih okoliščin posameznika (zdravstveno stanje, materialni pogoji življenja, osebni interesi) na čas upokojitve vpliva prevladujoča kultura v državi in delovni organizaciji, ki ceni starejše in izkušene delavce ali pa jih spodbuja k čimprejšnji upokojitvi. Kaj od navedenega velja za vaše delovno okolje?

Starizem in diskriminacija na delovnem mestu zaradi starosti
Starizem je odraz neenakosti, s katero se starejše osebe lahko spopadajo skozi življenje, ko jih ne spoštujejo, kot bi jih morali, jih nepravično obravnavajo v primerjavi z drugimi družbenimi skupinami, ko so manj pomembne ali se počutijo nevidne. Za osebe, starejše od 45 let, se to največkrat kaže v obliki neenake obravnave s strani delodajalcev. Najpogostejša oblika diskriminacije, ki jo izkusijo delovno aktivni, je zavrnitev pri prijavi na prosto delovno mesto zaradi zaposlitve mlajše osebe, pogosto manj izkušene. Po podatkih ameriške raziskave sta dva od treh zaposlenih v starostni skupini 45 – 74 let videla ali izkusila diskriminacijo na podlagi starosti. Večina meni, da se ta oblika diskriminacije začne, ko delavec dopolni 50 let. Obstajajo pa značilne razlike po spolu: medtem ko 72 % žensk, starih od 45 do 74 let, meni, da na delovnem mestu obstaja diskriminacija glede na starost, se o tem strinja le 57 % moških v isti starostni skupini.

Učinki epidemije na zaposlovanje
V preteklosti Slovenija ni kazala pretiranega zanimanja po spodbujanju daljše delovne dobe zaposlenih. Običajno je vsakokratno gospodarsko krizo in propad podjetij regulirala tudi z možnostjo predčasnih upokojitev. Odpuščeni delavci so občutili, da njihovih znanj in izkušenj ne potrebuje nihče in če so izpolnjevali pogoje za upokojitev, so v tem videli rešitev. Odpuščanje starejših je (bilo) prisotno tudi drugje, kjer se delodajalci ne zavedajo izgube znanj in izkušenj starejše delovne sile, ki je novozaposleni nimajo in jih v kratkem času ne morejo pridobiti. V Sloveniji je še vedno prisotno razmišljanje, da je delovne sile dovolj in da je vsakdo zamenljiv. A razmere na trgu dela že dolgo niso več takšne. Ne glede na to, imajo v javnem sektorju varčevalni ukrepi vedno prednost pred podaljševanjem delovne dobe zaposlenih – spomnimo se Zakona o javnih financah iz leta 2012 (ZUJF), ki je mnoge predčasno in proti njihovi volji upokojil.


V času epidemije se je v Sloveniji zgodilo enako: vlada je med protikoronskimi ukrepi omogočila (prisilno) upokojevanje zaposlenih, ki dosegajo pogoj 40 let delovne dobe ali starost 60 let. To je opravičevala z odpiranjem možnosti mladim za vstop v trg delovne sile. Dejstvo je, da so določene panoge v času epidemije usahnile (na primer turizem) in tam upokojevanje starejših zaposlenih mladim ni moglo odpreti zaposlitvenih možnosti, ker jih ni bilo. Drugje so razmere ostale nespremenjene, v zdravstvu pa je kadra – še posebej zdravstvene nege – primanjkovalo. Demografski trendi se niso spremenili in država bi morala povečevati delež zaposlenih v starostnem obdobju 45 let in več. A protikoronski ukrep je šel v povsem drugo smer in zanemaril pravo vrednost, izkušnje in znanje starejše delovne sile. Spomnimo, da je spornemu členu protikoronskih ukrepov nasprotovala opozicija in sindikati, ki so dosegli črtanje določila, ki bi omogočal delodajalcem brez razloga odpovedati delovno mesto osebam, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev.

Namesto zaključka
Sodobna družba poveličuje zdravje in mladost, zato je starizem in stereotipi o starejši delovni sili prisoten že dlje časa. Znanj in izkušenj ne cenimo (dovolj), starejših ne spodbujamo k daljši delovni dobi, mladim upokojencem, željnih dela, ne omogočamo (delne) zaposlitve. Epidemija je močno udarila na trg dela; posledice bo čutiti še dolgo. V času, ko nas demografski trendi silijo k podaljševanju delovne dobe, smo med epidemijo na to pozabili, vlada pa je skušala obrniti trende zaposlovanja.
Epidemije je trenutno uradno konec. Lahko se še ponovi, a problem starajoče delovne sile ostaja in predčasne upokojitve za sodobne družbe in za Slovenijo niso rešitev. Večina med nami si predčasne upokojitve ne bo mogla privoščiti; polna pokojninska doba pa ne bo pomenila tako ugodne pokojnine, kot v preteklosti. Za nas je daljša delovna doba realnost. V projektu Star vital pomagamo zaposlenim in podjetjem oblikovati zdrava delovna mesta in osvojitev tistih navad, s katerimi bo vsakdanje delo lažje in prijetneje.
Veselimo se srečanja in sodelovanja z vami!

 

Avtor: dr. Mirna Macur, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin

vir: https://www.star-vital.si/clanki/epidemija-in-vzpon-starizma-60f7eb0b2114e06edec66034

 

Mogoče vam bo všeč