Delavci migranti tudi tokrat neuspešni s poskusom spremembe zakona o dohodnini

Z novelo zakona o dohodnini je želel Sindikat delavcev migrantov Slovenije zvišati splošno olajšavo pri dohodnini, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, ter znižati stopnjo davka v najvišjem dohodninskem razredu. S povečano splošno olajšavo bi odpadla potreba po doplačevanju dohodnine v Sloveniji, so izračunali v sindikatu. Hkrati bi iz obdavčitve z dohodnino izvzel prihodke, dosežene pri tujem delodajalcu v tujini.

Enak predlog novele je bil v DZ že leta 2018, ko so mu poslanci prav tako odrekli podporo, a takrat so ga, kot sta spomnila Jani Prednik (SD) in Luka Mesec (Levica), podpirali člani takratne opozicije, zdaj koalicije.

“Zakon je identičen tistemu, ki je bil vložen leta 2018 v vladi Marjana Šarca. Rad bi videl, da finančni minister Andrej Šircelj zdaj sedi tu in pojasni, zakaj danes nasprotuje temu zakonu. Tedaj so ga bila polna usta, kako želijo rešiti problem delavcev migrantov. No sedaj je zakon na mizi in mu nasprotujejo,” je dejal.

V Levici zakonu po Meščevih besedah med drugim nasprotujejo, ker je preveč top, nenatančen in tolče po napačnih tarčah. Dvig splošne olajšave s 3500 na 7000 evrov in ukinitev povišane splošne olajšave se mu zdita izrazito nepravična, saj bi po njegovem pojasnilu bankir z 10.000 evrov bruto plače dobil 292 evrov neto več na mesec, delavec, ki v povprečju zasluži 850 evrov na mesec, pa bi dobil 13 evrov manj.

Tudi vlada po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Maje Hostnik Kališek predloga ne podpira. Kot je dejala, so maja v DZ posredovali predlog novele zakona o dohodnini, ki zadeve ureja celoviteje. Med drugim je vlada po njenih besedah pripravila predlog vzdržnega dviga splošne olajšave na nivo ocenjenih minimalnih življenjskih stroškov, ponovno avtomatično usklajevanje lestvice in olajšav ter znižanje davčne stopnje v zadnjem dohodninskem razredu.

Da ima zakon veliko nedoslednosti in ga ni moč podpreti, je ocenila tudi poslanka Monika Gregorčič (SMC), ob tem pa tudi sama spomnila, da je svoj predlog novele že pripravila vlada.

V bran predlogu novele pa je stopil Jani Ivanuša (SNS), ki je opozoril, da se problematika delavcev migrantov vleče že vrsto let, glede na razpravo pa je ocenil, da nikoli ne bo pravi čas, da se zakon spremeni. Ivanuša sicer razume, da se država težko odreče “suhemu denarju, ki priteče iz teh tokov”, a ima ureditev tudi temo plat – to, da se ljudje odseljujejo, da se nastanijo v Avstriji. “Potem pa država izgubi še tisto, kar dobi od tega delavca migranta,” je dejal.

Predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) je medtem izpostavil, da govorijo o izjemno pomembnem fiskalnem elementu države. Ob tem se mu zdi pretirano, da bi fiskalno politiko države krojil sindikat s 6041 podpisi oz. bo celo sindikat tisti, ki bo zniževal davčno stopnja v najvišjem davčnem razredu. “Krhko je znanje na področju politične interesne kombinatorike,” je skleni.

Člani odbora pa so zeleno luč prižgali noveli zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki ga je vlada po besedah Hostnik Kališkove pripravila zaradi prenosa evropske zakonodaje. “Gre za del ukrepov Evropske komisije s ciljem omogočiti enake konkurenčne pogoje med kapitalskimi trgi EU ter odpraviti ovire za prosto gibanje enot kolektivnih naložbenih podjemov ob zagotavljanju višje zaščite vlagateljev,” je pojasnila.

Spremembe je pozdravil poslanec Dušan Verbič (SMC). “Sem zelo naklonjen in podpiram poživitev kapitalskih trgov v celotni EU, tudi v Sloveniji,” je dejal.

Podprli so še predlog novele zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. Tudi ta novela je po pojasnilih državne sekretarke pripravljena zaradi prenosa dveh direktiv EU, ki urejata čezmejno distribucijo kolektivnih naložbenih podjemov ter bonitetni nadzor investicijskih podjetij.

Čeprav gre za prenašanje evropskih direktiv, v Levici predloga novele niso podprli, po Meščevih pojasnilih zato, ker se regulacija alternativnih investicijskih skladov spreminja na način, da tja ne bodo lahko vlagali samo profesionalni vlagatelji z večjimi vložki, ki morajo izpolnjevati številne pogoje, pač pa bodo lahko alternativni skladi svoje storitve tržili tudi neprofesionalnem vlagateljem.

“Treba se je zavedati, da gre na mikro ravni za spodbujanje visokotveganih naložb med nepoučenim vlagateljem, na makro ravni pa za spodbujanje bega kapitala iz slovenskih bank,” je dejal.

Člani odbora so se na današnji seji med drugim posvetili tudi letnim poročilom agencije za trg vrednostnih papirjev in agencije za zavarovalni nadzor za lansko leto ter finančnim načrtom omenjenih agencij. Na dnevnem redu je bilo tudi letno poročilo odbora za finančno stabilnost za lani in revidirano lansko letno poročilo agencije za javni nadzor nad revidiranjem.