Celje: Mestni svetniki obravnavali osnutek pokrajinske zakonodaje, znani so tudi nagrajenci mesta Celje za leto 2021

Danes je prvič v drugem  valu v novem letu 2021 potekala seja Mestnega sveta MO Celje. Pogoji v katerem  je potekala so bili temu primerni ob upoštevanju ukrepov, ki so zavezujoči pri delu kjer je prisotnih večje število izvoljenih predstavnikov ljudstva na mestni oziroma lokalni ravni.  

Polovica točkovnega  poteka se je na nanašal na osvežitev določenega števila predstavnikov mesta v  javnih zavodih  in šolah ter ustanov kjer je mestna občina ustanoviteljica. Enim   bolj drugim manj po godu. Eni pa ne glede na problematiko obravnavanja pa se premikali na relaciji svetniški sedež- govorniški oder  kot da bi imeli permanentno vklopljen »stepometer«.  Ali je to zaradi izredne pripravljenosti na obravnavano snov  ali pa zaradi nujne potrebe po pojavnosti pred kamerami in televizijskimi zasloni.  Točno se ne da definirati, vendar je pomembno  vsaj iz zdravstvenega vidika ali kot je omenil nekdo iz   svetniških vrst , nekateri pa imajo danes »športni dan« četudi v visokih petah. 

Tako kot vsako leto tudi letos je bil kvaliteten nabor za nagrajence oziroma prejemnike priznanj  mesta. V preteklih dneh je Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in nagrade Mestnega sveta Mestnega občine Celje obravnavala 15 predlogov za prejemnike priznanj Mestne občine Celje v letu 2021. Mestni svet je  potrdil predlagana imena za  podelitev dvanajstih priznanj – naziva častni meščan, treh zlatih celjskih grbov, enega srebrnega in bronastega in šest kristalnih celjskih grbov.

»Tudi letos so podani  sami dobri predlogi. Predlagatelji so pokazali, da mesto Celje ceni svoje ljudi in prepozna pomen dela in ustvarjanja posameznikov. Nominiranci so ljudje in organizacije, ki s svojim delovanjem bogatijo to mesto, in posamezniki, ki bodo sooblikovali prihodnost Celja. Letos je bilo največ predlogov za podelitev zlatih grbov, manj za podelitev srebrnih in bronastih, zato je razmerje nekoliko drugačno kot smo vajeni, meni Janko Požežnik,  predsednik organa,  ki ima za nalogo pregledati in izbrati ter  predlagati najboljše za leto 2021.

Prejemnike najvišjih priznanj Mestne občine Celje za leto 2021 so:

Naziv častni meščan Celja: 

• mag. Franc Pangerl

Zlati celjski grb Mestne občine Celje:

• Anton Šepetavc 
• Slovensko ljudsko gledališče Celje 
• Celjska Mohorjeva družba

Srebrni celjski grb Mestne občine Celje: 

• Milan Čepin

Bronasti celjski grb Mestne občine Celje:

• Marjan Teržan

Kristalni celjski grb Mestne občine Celje:

• Anita Amon  Neža Ema Komel
• Tina Robič 
• Anja Ulaga 
• Vesna Vrečko Pizzulin
•  Žan Žvižej

Najvišja priznanja Mestne občine Celje župan podeljuje vsako leto na slovesnosti ob prazniku občine, 11. aprila. Kako  in v kakšni obliki in stopnji slovesnosti bo to letos, bo znano v zato primernem času. To v ničemer ne  zmanjšuje pomen nagrad le odvisno je od trenutnega stanja, za katerega upamo, da v času  praznovanja in podelitve  ne bo kot je trenutno v povezavi z epidemijo  virusa COVID 19.

Obravnavan osnutek pokrajinske zakonodaje

Ja, prav to je bilo v obravnavi, osnutek. To je pomembno. To je sploh podlaga da razprava, obravnava sploh steče. Tako kot je omenil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, to je pravzaprav model po katerem  se bodo dajali, dodajali, dodelovali in po končani  široki razpravi  tudi vključevale rešitve, ki bodo primerne in uporabne v neki dozoreli zakonodajni obliki, ki bo »izdelek« ki ga lahko »kupijo« vsi udeleženci v tej tako imenovani široki javni razpravi o zakonodaji na kateri bo temeljila pokrajinska slika Slovenije in po Sloveniji. 

Kot je med razpravo omenil Bojan Šrot, župan Celja, nekateri smo »dovolj mladi« in se lahko nadejamo da bomo to  tudi dočakali. 

V sami pokrajinski zakonodaji, ki bi bila vredna sprejema se morajo zgoditi troje: regionalizacija, decentralizacija in debirokratizacija. Če kaj manjka   od navedenega smo zelo kmalu v problemu oziroma ga sploh nismo rešili. 

Regionalizacija  sama pomeni da se Slovenija z pokrajinami razparcelira, razreže kot »torta«. Če  to  ni narejeno pravilno in z občutkom je lahko škoda velika, koristi nobene. Zato ji morata slediti še decentralizacija in debirokratizacija. 

Decentralizacija bo prinesla to, da se  odločanje prenese izven prestolnice. Pri  nekaterih ki  sedaj delajo na ministrstvih ali organih se  bodo peljali namesto v Ljubljano v Celje. S tem se ne dosežeš nič. Pomembno je da temu sledijo pristojnosti. Kar je nujno potrebno. 

 Kot češnja na »torti« pa je potreba po debirokratizaciji. Če je pokrajina, ki  je le sedež in prisotnost blizu,  brez skrajšanja postopkov, z papirnatim počasnim postopkom, ki zavira in  upočasnjuje postopek na katerem  dela enako veliko število ljudi kot prej in če se to časovno raztegne in ne deluje spodbudno na vse odločevalske procese, s morebitno pokrajinsko zakonodajo in njeno vpeljavo se ne more in se ne bo doseglo nič,  kvečjemu manj kot prej.

Med razpravo je bilo omenjeno tudi v tem «modelu« ponesrečeno bodoče imenovanje pokrajin z zemljepisnimi pojmi povezanimi pretežno z imeni porečij ali pogorij. So deli teh bodočih pokrajin ki niso zajeti z bodočim nazivom. Mnogo lažje bi bilo  ime  pokrajine povezati z morebitnim kasnejšim  sedežem ki je v več primerih sedaj vezano na sedež Upravne enote.  In kar je najbolj pomembno v tem, je da lokalne skupnosti znotraj  bodočih pokrajin vidijo svoj napredek, preboj  in dvig ravni kakovosti življenja, ki bo boljša in bolj bogata kot do sedaj.  

O tem bo še tekla beseda še nekaj časa. Da stvar dozori.  O tem se strinjajo pravzaprav vsi, razpravljavci in pripravljavci.  Da bo v prid državljankam in državljanom. 

Avtor: Vane  T. Costa