Ali lahko pričakujemo drugačno politiko »Kremlja«: »Konec Asadovega režima v Siriji je strateški neuspeh Ruske federacije«

Analitiki ugotavljajo, da Putinova tokratna zavrnitev pomoči Asadu kaže na to, da Ruska federacija ni mogla podpreti enega od svojih dolgoletnih prijateljev.

Padec režima sirskega diktatorja Bašarja al Asada je postavil pod vprašaj rusko vojaško prisotnost v Siriji. Prav tako ogroža sposobnost Rusije, da razširi svojo moč po Bližnjem vzhodu in onkraj, piše Business Insider.

V tej publikaciji prav tako pišejo, da je bila Ruska federacija tesna zaveznica Sirije in ima v tej državi dve vojaški oporišči, zahvaljujoč katerima je dobila strateško oporo na Bližnjem vzhodu.

Sodelovanje med Rusko federacijo in Sirijo

BI je  še je pritrdil  temu, da je Sirija leta 2017 Ruski federaciji za 49 let v zameno za vojaško pomoč dala v najem letalsko bazo Khmeimim in mornariško bazo v Tartusu. Rusija je ta oporišča uporabljala za svoje sile v Sredozemlju in Afriki, pa tudi za boj proti južnemu boku Nata.

“Ta oporišča so najpomembnejša oporišča zunaj neposredne sfere ruskega vpliva,” je za Business Insider povedal Andreas Krieg, specialist za zalivske zadeve na Inštitutu za bližnjevzhodne študije na King’s College London.

S to zelo verjetno izgubo bo Rusija »zakockala« velik del »ugleda« in vpliva,  ki ga je na račun tega pridobila v delu arabskega sveta ter dokajšen del malih afriških diktatur in tamkajšnjih  tzv. »banana« republik.

Zdaj, (po novem)nima več  pristanišč s toplo vodo, ki bi imela neposreden dostop do oceanov. In zato je imeti pristanišče v Sredozemlju izjemno koristno s strateškega vidika.

Vpliv strmoglavljenja režima na Wagnerja

Baze so omogočale tudi podporo dejavnosti ruske oborožene formacije Wagner. Z Wagnerjem ki ima več kot očiten »prstni« odtis   v Afriki,  se je doseglo veliko zato ker je bilo omogočeno zaradi dejstva, da imajo dostop do Sirije za podporo teh operacij. Za mnogo tega se bo Rusija na vojaško strateškem področju obrisala pod nosom.

Znano je, da je Ruska federacija Asadov režim podpirala več kot deset let, in sicer je med arabsko pomladjo leta 2011 pošiljala pomoč ter orožje in vojake za zatiranje upora leta 2015. Tokrat je bilo preveč in ni tvegal s dajanjem svoje glave na tnalo za reševanje  Bašarja Al Asada.

Putinova tokratna zavrnitev pomoči Asadu  ​​v bistvu kaže, da Rusija ni mogla podpreti enega od svojih dolgoletnih prijateljev. To je tudi znak da je Putinova moč slaba oziroma da je očitno toliko  oslabela, da ni mogla servisirati pomoč tako pomembnemu zavezniku.

Vse to nakazuje na več kot očiten znak in na temu temelječ sklep, da dogodke v Siriji lahko razumemo kot nekakšen strateški neuspeh Rusije in  je optika, videz ki ga v tem kaže, zel slab. S tem pa se na široko odpirajo za morebiten vpliv ZDA. S druge strani, v kolikor bo nova oblast v Siriji,  predvidoma ISIS, ostala pod vplivom Rusije  se pa zna povečati  grožnja Izraelu, zaradi znanih stališč ISIS-ovcev do obstoja samega Izraela.

Posledice za Rusko federacijo

Kar se je zgodilo v Siriji, bi lahko povzročilo neprespane noči v Rusiji, pa tudi opomin za njo samo. V Kremlju do sedaj niso bili vajeni se umakniti tako  na vrat nanos kot so to naredili v Siriji.

Privrženci Kremlja in vsi tisti ki spremljajo dogajanja na Kremeljskem »dvoru« vedo, da lahko avtokratski režim zelo hitro pade.

Epilog..

Upajmo da bo s tem mnogoznačnim dogajanjem, kako  v Siriji  tako tudi v Rusiji prišlo do nekega premika oziroma koraka nazaj delovanju kremeljskega »dvora« ter njihove vojaške in hegemonistične  strategije in pristopa.

Realnost pa….Kljub morebitnim kalkulacijam kdo bo s kom velja eno, nobena od naslednjih potez katerekoli strani v tem delu sveta, da hitrega in učinkovitega  miru  si težko predstavljamo.

Vane T. Costa