1. november je dan spomina na mrtve

Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih je v Sloveniji državni praznik, ki se v spomin na umrle praznuje 1. novembra. Praznik je sekularna različica krščanskega praznika vsi sveti.

V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali. Krščanstvo je spremenilo pogansko animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot »duše v vicah«, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih. Domači so najemali tudi druge, da so molili za njihove rajne, predvsem so to naročali revežem in otrokom; ti so svoj čas hodili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom (prešce, vahtiči, krželji, mižnjeki). To se je dogajalo predvsem 2. novembra (krščanski dan vernih duš), pa tudi že dan prej (praznik vseh svetnikov). Obredno pecivo je skoraj gotovo ostanek iz predkrščanstva. Neznani poganski praznik mrtvih se je v krščanstvu razdelil še na dva krščanska godova: na god sv. Mihaela (29. september), ko na Koroškem delijo obredno pecivo, in na god sv. Martina (11. november), ko po jesenski pojedini pustijo na mizi ostanke za verne duše.

Na dan spomina na mrtve se ljudje množično odpravljajo na pokopališča na grobove bližnjih ter tam prižigajo sveče, prinašajo šopke rož, vence in ikebane ter se. Na ta dan po državi potekajo žalne slovesnosti in verski obredi za umrle. Dan mrtvih izkoristimo da se spomnimo preminulih oseb, ter jih z obiskom groba počastimo.

Dan spomina na mrtve v različnih cerkvah praznujejo različno
V katoliški cerkvi je to praznik vseh svetih (ali Vsi sveti), saj se na ta dan pri mašah spominjajo vseh svetnikov, ki uradno nikoli ne bodo razglašeni za svetnike. Navadno na ta dan, ko ljudje obiskujejo pokopališča, prinašajo cvetje in prižigajo sveče, duhovniki opravijo še poseben obred blagoslova grobov.

V Evangeličanski cerkvi za 1. november posebnih svečanosti ali bogoslužij ne prirejajo. Se pa na ta dan spomnijo svojih pokojnih, na pokopališča odnesejo rože in sveče. Na nedeljo pred vsemi svetimi in tudi na nedeljo po vseh svetih je v cerkvah veliko molitev, ob katerih se ljudje spomnijo svojih umrlih svojcev in jih priporočajo Bogu.

1. novembra muslimani ne praznujejo. Svojih umrlih se spominjajo ob dnevih bajrama oziroma zadnji dan meseca ramadama. Takrat se ljudje odpravijo na pokopališče in ob tej priložnosti izrečejo kakšno molitev.

Tudi v pravoslavni cerkvi tega praznika ne praznujejo. Pri njih so umrlim namreč posebej posvečene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice, ko se verniki zberejo pri maši v cerkvi ali na pokopališču. Navadno na grobove ne prinašajo cvetja, ampak jih okadijo s kadilom. Duhovnik iz posebne knjižice, ki se imenuje čitula, prebira imena vseh umrlih, ki se jih ljudje spominjajo in zanje molijo.

Star slovenski običaj ob prazniku: hlebčki v zahvalo za molitev
Praznik je v slovenskem ljudskem izročilu znan tudi kot vahti. Ob tem dnevu so nekoč otrokom in revežem na pokopališču ali pred cerkvijo delili posebne kruhke, ki se v različnih krajih imenujejo različno, najpogosteje pa prešice, krapvci, vahtiči, krželji, mižnjeki ali tudi samo hlebčki. Ponekod so otroci in reveži obiskali tudi hiše, kjer so dobili hlebčke v zahvalo za molitev, namenjeno umrlim. Takšne šege še vedno poznajo na Koroškem, v Beneški Sloveniji in na Tolminskem.

Ob 1. novembru v nekaterih državah priredijo zabave
Dan spomina na mrtve v različnih državah različno preživimo. V Sloveniji se odpravimo na pokopališča, v cerkve in na spominske slovesnosti, ki potekajo umirjeno, kot izraz spoštovanja do umrlih. V nekaterih državah, kot na primer v Mehiki, pa imajo posebne navade in običaje – pripravijo glasne zabave in se ob grobovih ob glasbi in hrani veselijo dolgo v noč.

Pobude, da bi prižgali manj sveč
V zadnjih letih veliko strokovnjakov opozarja, da prižgemo preveč nagrobnih sveč, saj le te zelo obremenjujejo okolje. Slovenija naj bi bila med tistimi državami, ki prižgejo največ sveč na leto. V Sloveniji nastane letno 4.500 ton ostankov nagrobnih sveč, skoraj tretjina v obdobju okoli dneva spomina na mrtve. Vsako leto jih po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje prižgemo 23 milijonov, torej vsak Slovenec v povprečju v enem letu prižge 12 svečk.

Sveče moramo odložiti v posebne zabojnike označene z napisom “samo za odpadne nagrobne sveče”. Predelava odpadnih sveč je namreč zahtevna, saj je večina sveč sestavljena iz plastike, kovine in voska.

Okoljevarstveniki priporočajo, da ob dnevu spomina na mrtve pomislimo tudi na okolje in izberemo okolju prijaznejše steklene sveče ali pa prižgemo manj sveč.

mib