Smrtne grožnje najvišjim državnim funkcionarjem naj se poslej preganjajo po uradni dolžnosti!

Člani odborov DZ za pravosodje in za notranje zadeve so na včerajšnji skupni seji opozorili na stopnjevanje sovražnosti v družbi. Slišati je bilo obsodbe žaljivega in sovražnega diskurza z vseh strani ter pozive k dostojnemu in spoštljivemu dialogu. Zgled tega pa naj bodo tudi politiki, je bilo slišati tako iz koalicijskih kot opozicijskih vrst.

Najbolj akcijski sklep sprejet tako na Odboru za pravosodje (7:3) kot na Odboru za notranje zadeve (10:8). Osebki, ki grozijo s smrtjo bodo kmalu za tovrstna kazniva dejanja preganjani po uradni dolžnosti, ko gre za najvišje državne funkcionarje. RS je po Ustavi pravna država! pic.twitter.com/ldWNZFBa59

— Dejan Kaloh (@DKaloh) February 19, 2021

Odbora sta sprejela sklepe, s katerimi med drugim obsojata izražanje, spodbujanje in izvajanje dejanj ekstremističnih skupin, ki so diskriminatorna, sovražna, nestrpna ali nasilna.

Pristojnim državnim organom sta priporočila, naj posebno pozornost posvetijo raziskovanju in preprečevanju pojavov ekstremizma in uvedbo programov za rehabilitacijo in reintegracijo nasilnih ekstremističnih skrajnežev. Pa tudi, naj delovanje ekstremističnih skupin umestijo med glavne prioritete. Vladi predlagata, da preuči potrebo po spremembah zakonodaje, ministrstvu za pravosodje pa dopolnitev opredelitve kaznivega dejanja grožnje na način, da se grožnje s smrtjo državnim funkcionarjem in ustavnim sodnikom ter njihovim družinskim članom preganjajo po uradni dolžnosti.

Sejo so zahtevali v NSi, SDS, SMC, SNS in poslanca narodnih skupnosti. Poslanec NSi Jožef Horvat je v imenu predlagateljev dejal, da se v družbi pojavljajo pozivi k izključevanju ali celo napadom na organizacije in posameznike. Resnost pojavov se nevarno stopnjuje, je dejal.

Kot primere sovražnosti, groženj in žaljivk so poslanci izpostavljali različne znane primere javnih nastopov, tvitov, plakatov in mazaških akcij. Predvsem v vrstah koalicije so izpostavili gesla smrt janšizmu, ki jih vidijo kot grožnjo predsedniku vlade, ter plakate poslancev s kljukastimi križi. V vrstah opozicije pa so opozorili na po njihovem mnenju neprimerne tvite predsednika vlade. S slednjimi premier tudi sam prispeva k napetosti v družbi, je menila Nataša Sukič iz Levice.

Mag. Dejan Kaloh (SDS) je opozoril na preveliko pasivnost tožilcev: “Na te zavržne grožnje s smrtjo se kot družba ne smemo nikoli navaditi, še več – vedno znova jih moramo glasno obsoditi, državna tožilstva pa morajo končno začeti s pregonom teh storilcev. Kakšen bo potem sodni izplen teh postopkov je drugo vprašanje, a vsaj tožilci morajo tukaj končno pokazati neke rezultate. Če bi se na ulicah tako masovno drli in kazali plakate z napisom »smrt fajonizmu« ali »smrt šketizmu«, bi na teh primerih delalo 5 tožilcev skupaj.

Več poslancev je opozorilo na nizek nivo politične kulture in ugotavljali so, da bodo morali tudi politiki pomesti pred lastnim pragom in obsoditi neprimerno komunikacijo v svojih vrstah. Saj se s političnega parketa tak nivo komunikacije prenaša v širšo družbo, ali, kot je dejala Meira Hot (SD) “zgledi vlečejo”.

Tudi Jure Ferjan (SDS) je pozval poslance, naj kolege, ki gredo predaleč, opozorijo in naj “politično obračunavanje” poteka z argumenti. Boštjan Koražija iz Levice pa ga je ob tem pozval, naj svoje besede v SDS podkrepijo z dejanji.

Horvat je poslance spomnil na njihov kodeks in dodal, da bi se lahko zavezali, da nekatere besede, denimo golazen ali fašist, nimajo mesta v DZ. Včasih ima občutek, da so tik pred trenutkom, ko “se bo človek dvignil nad človeka”.

Smo na negativni spirali, je izpostavil poslanec SMC Gregor Perič. To je po njegovem mnenju mogoče ustaviti le, če se tako odločijo vsi skupaj. “Ni še prepozno, da umirimo vzdušje, ki nas ne vodi nikamor,” je povabil poslanec, ki se je tudi sam znašel na nekaterih plakatih.

Po mnenju Tine Heferle (LMŠ) ni tako nemogoče, da dvignejo nivo politične kulture.

Prav tako se je za strpnost na vseh straneh zavzel Andrej Rajh iz SAB. Diskreditacije, poniževanja in vzbujanje strahu med volivci po njegovih navedbah niso na mestu.

Ko gre pri sovražnosti za kazniva dejanja, pa je nujno, da svoj del odgovornosti prevzamejo tudi organi odkrivanja in pregona, je v imenu predlagateljev povedal Horvat. Preprečiti je treba delovanje skrajnih nasilnih skupin, katerih cilj so napadi na drugače misleče, meni.

Policija ugotavlja, da gre za okrepljen pojav znotraj EU. Trend pojavljanja prekrškov in kaznivih dejanj s tega področja je v Sloveniji sicer v rahlem porastu, je povedal generalni direktor Anton Olaj.

Po mnenju Aleša Butale z vrhovnega državnega tožilstva je nujno proaktivno delovanje vseh sil v družbi in državi, da bi se stanje spravilo v sprejemljive okvire. Še zlasti je poudaril pomen preventive. V povezavi z delom državnih tožilcev pa je posebej poudaril, da lahko obtožijo le, če ugotovijo obstoj vseh znakov kaznivega dejanja. Je pa v nekaterih primerih odločitev tožilcev glede opustitve pregona posameznih dejanj tudi predmet strokovnega nadzora, je navedel.

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija ne zaznava neposrednih groženj proti državi, dolgoročno pa ne izključujejo potencialne nevarnosti skrajno levih in skrajno desnih ekstremističnih skupin zlasti zaradi njihovih povezav s skupinami v Evropi, je povedal direktor agencije Janez Stušek.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Božo Predalič pa je zagotovil, da bo ministrstvo storilo vse, da se pojavi sovražnosti preprečijo že v kali. Tudi celotna družba pa mora po njegovi oceni narediti vse, da se taki pojavi ustavijo, medtem ko tožilci danes po njegovem mnenju ne delajo v tej smeri.

Policija, tožilstvo in sodstvo se bodo morali po mnenju Dušana Šiška iz SNS vprašati o učinkovitosti svojega dela. “Vi ste tisti, ki boste morali začeti reševati problematiko,” je pozval.

Branko Grims (SDS) je kot problem izpostavil, da se v posameznih primerih uporabljajo različna merila.

Horvat je sejo zaključil z ljudsko modrostjo: “Kar seješ, to žanješ; če daješ sovraštvo, boš dobil sovraštvo.”

Vir: Politiks.si