Slovenski etnografski muzej – BOGKOV KOT / BOŽIČNO DREVO / NOVOLETNA JELKA

V preteklosti je bilo po skoraj vsem slovenskem ozemlju na podeželju razširjeno božično krašenje “bogkovega kota” z zimzelenim rastlinjem, okrasjem iz raznobarvnega papirja, jabolki in orehi, lestenci iz slame ali papirja ter z duhcem v obliki ptiča. Marsikje so pod strop obesili tudi okrašeno ali neokrašeno smrečico, ki je imela vrh obrnjenim navzgor ali navzdol.

Božično drevo, pod katerim je nevidni Božiček ali Jezušček puščal darila za otroke, se je v slovenskih mestih začelo uveljavljati konec 19. stoletja pod vplivom nemških uradnikov, trgovcev in obrtnikov. Na podeželju se je božično drevo začelo pojavljati med svetovnima vojnama.

Novoletna jelka kot prireditev za otroke je bila po sovjetskem zgledu prvič organizirana v Ljubljani konec leta 1947. Ker je znotraj prireditve vse večji pomen pridobival dedek Mraz, se je preimenovala v prihod ali obisk dedka Mraza, novoletna jelka pa je okrašeno drevo, pod katerim dedek Mraz pušča darila.