Revija Družina – Marijo vzamemo k sebi

Marija ima v veri Cerkve pomembno mesto, zato se ji radi priporočamo. Posebno znamenje zaupanja je posvetitev Marijinemu brezmadežnemu srcu, ki jo navadno spodbudijo izredni dogodki. Posvetitev slovenskega naroda Mariji škofje obnovijo vsako leto na praznik Marijinega vnebovzetja. Letošnja slovesnost je v znamenju 30. obletnice prve posvetitve samostojne Slovenije.

Kar tri posvetitve nadškofa Šuštarja

Do prve, »neuradne« posvetitve je prišlo med vojno za Slovenijo. Osamosvojitvenega dogajanja se živo spominja ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, tedaj tajnik nadškofa Alojzija Šuštarja. 29. junija 1991 je kmalu po posvečenju novomašnikov nadškof prejel »klic dr. Franceta Bučarja, predsednika skupščine, da želi čimprej govoriti z nadškofom. Dr. Bučar je dobesedno pritekel iz parlamenta in nadškofu povedal, da so za 30. junij, torej naslednji dan, napovedani letalski napadi. Kasneje sem iz zelo zanesljivih virov izvedel, da so bombniki Jugoslovanske armade že bili v zraku. Bučar je nadškofa prosil, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da se to prepreči,« pripoveduje. »Začelo se je telefoniranje in pošiljanje telefaksov po Evropi in svetu. To je trajalo skoraj do polnoči, potem smo šli v kapelo, molili rožni venec in nadškof Šuštar je dejal: ‘Sedaj pa vse izročimo v Božje roke, zaupajmo Stvarniku zgodovine in posebej izročimo slovenski narod in našo pred dnevi rojeno državo Slovenijo v varstvo Marije Pomagaj na Brezjah.’ Tako je bila pravzaprav prva posvetitev slovenskega naroda Mariji že v noči z 29. na 30. junij,« razmišlja škof Jamnik. »Ko je bila med 10-dnevno vojno prva možnost, sem nadškofa Šuštarja peljal na Brezje, kjer je v dolgi osebni molitvi na kolenih pred Marijo Pomagaj slovenski narod izročil v Marijino varstvo, kar mi je povedal potem, ko sva se vozila domov,« se spominja še druge »neuradne« posvetitve.

Pokojni nadškof Alojzij Šuštar. FOTO: arhiv Družine

Slovenski narod se je nato v zahvalo za samostojnost in neodvisnost Mariji uradno in slovesno izročil na praznik Marijinega vnebovzetja leta 1992. Posvetitev obnovimo vsako leto 15. avgusta. S posvetilno molitvijo Mariji izročimo sebe, družine, Cerkev na Slovenskem, domovino in rojake po svetu. »Vsakoletna posvetitev slovenskega naroda Mariji pomeni predvsem to, da vsako leto znova izrečemo zahvalo in prošnjo za Marijino varstvo, hkrati pa prošnjo, da bi ostali zvesti Jezusu Kristusu, njenemu sinu. Posvetitev Mariji je pravzaprav izvir novega upanja in notranjega miru na naši poti,« sklene škof Jamnik.

Slovenski narod Mariji posvečen že skoraj 80 let

Prva posvetitev slovenskega naroda Devici Mariji se je sicer zgodila že maja 1943. Ljubljanski škof Gregorij Rožman je v ljubljanski stolnici pred podobo Marije Pomagaj z Brezij škofijo in ves narod slovesno sredi vojne vihre posvetil Marijinemu brezmadežnemu srcu, da bi ga rešila tragedije in obvarovala zlom. Dan pred tem naj bi se na Rakovniku, kamor je škof poromal bos, zbralo okrog 25.000 ljudi. Škof Rožman je poleg naroda k posvetitvi spodbudil tudi družine. V knjižici za pripravo na posvetitev beremo še vedno aktualne besede: »Slovenske družine! Preberite to knjižico in premislite jo in dajte prostora brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Marija bo slovenski narod rešila, če se bo dal rešiti – rešila ga bo po njegovih družinah. Kako? S tem, da se družine posvete njenemu brezmadežnemu srcu in v duhu te posvetitve žive. – Storite tako! Resno se posvetite in po Marijini obljubi bo tudi nam zasijala spet doba miru.«

Nadškof Šuštar je dejal: »Sedaj pa vse izročimo v Božje roke, zaupajmo Stvarniku zgodovine in posebej izročimo slovenski narod in našo pred dnevi rojeno državo Slovenijo v varstvo Marije Pomagaj na Brezjah.«

Posvetitve narodov vse pogostejše

»Posebni dogodki posvetitve nekega naroda Mariji so običajno povezani z izjemnimi dogodki, predvsem preizkušnjami ali posebnimi jubileji,« pojasnjuje škof Jamnik. »Takrat še veliko bolj spoznamo, kako potrebujemo pomoč ‘od zgoraj’.« Marca letos je tako odmevala papeževa posvetitev Rusije in Ukrajine Marijinemu brezmadežnemu srcu. Po Marijini prošnji za posvetitev Rusije njenemu brezmadežnemu Srcu, ki jo je izrekla ob prikazanju v Fatimi 13. junija 1917, je leta 1942 papež Pij XII. prvi posvetil svet Marijinemu srcu, kasneje sta Rusijo Mariji posvetila tudi Pavel VI. In Janez Pavel II. »Še posebej odmevna je bila posvetitev, ki jo je izvršil papež Janez Pavel II. skupaj s škofi leta 1984 in v svetem letu 2000, ko je s 1500 škofi ves svet izročil Marijinemu brezmadežnemu srcu,« se spominja Alojz Snoj, nekdanji predsednik Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu.

Katoličani se že stoletja posvečamo nebeški Materi. FOTO: Tatjana Splichal

Po Mariji k Jezusu

Katoličani se že stoletja posvečamo nebeški Materi. Osebna posvetitev Mariji izvira najkasneje iz 8. stoletja – ohranjen je obrazec posvetitve sv. Janeza Damaščana. V srednjem veku so se Mariji začela posvečati mesta, v 17. stoletju tudi države, do razcveta posvetitev pa je prišlo v 20. stoletju. V prvi polovici 20. stoletja so bile razširjene Marijine družbe, danes pa marijanska duhovnost zaznamuje Združenje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu, Združenje čudodelne svetinje, Marijino delo … Gre za zelo različna gibanja, vse pa povezuje prijateljstvo z Marijo.

Pri tem ne gre za postavljanje Marije na mesto Boga, pač pa za iskanje priprošnje, da bi se zanesljivo vse bolj bližali Jezusu. Posvetiti se Mariji pomeni predati vse, kar smo in imamo, Božji volji in se odpovedati tistemu, kar ni Božje – grehu. Živeti z Marijo je pravzaprav Jezusovo naročilo. Kot je dal Marijo za mater sv. Janezu in jo je ta vzel k sebi, lahko vsi »vzamemo Marijo k sebi,« piše karmeličan Victor Sion. Tako jo sprejmemo za svojo mater, hkrati pa se po njej izročimo Bogu.

Pri tem ne gre za postavljanje Marije na mesto Boga, pač pa za iskanje priprošnje, da bi se zanesljivo vse bolj bližali Jezusu.

Osebna posvetitev zahteva osebno vero

Pri posvetitvi sveta, naroda, župnije ipd. posvetitev kot zastopnik skupnosti izvrši predstojnik (papež, škof, župnik). »Vendar pri tej posvetitvi manjka volja vsakega posameznika, njegova osebna odločitev in izročitev, zato je manj popolna,« opozarja Alojz Snoj. Za osebno posvetitev je potrebna »prostovoljna odločitev, temeljita molitvena priprava, dobro poznanje narave posvetitve, zlasti pa še bolj goreče in dosledno krščansko življenje,« razloži. Kot priprava je najdostopnejši priljubljeni priročnik sv. Ludvika Montfortskega, ki posameznika vodi skozi 33-dnevno duhovno pripravo. Po treh stoletjih je še vedno aktualen, tako kot je vselej aktualna posvetitev Mariji.