Pravila obnašanja v javnem prevozu: da bo potovanje prijetno za vse

Zveza potrošnikov Slovenije je objavila zanimiv članek o potovanjih.

Potovanje z javnim prevozom je lahko doživetje. Če potujemo z zanimivim in prijaznim sogovornikom, bo uro dolgo potovanje minilo v trenutku. Lahko pa je tudi izjemno negativna izkušnja. Nesramen sopotnik lahko petminutno potovanje spremeni v neskončno nočno moro.

Da bi se temu izognili, so v tujini pravila obnašanja v javnem prevozu jasno objavljena ali pa obstajajo nenapisana pravila, ki se jih prebivalci naučijo skozi vzgojo in izobraževanje. Analizirali smo, katera so najpogostejša pravila obnašanja v javnem prevozu v tujini in čemu so namenjena.

Da vse poteka tekoče

Zamuda lahko nastane zaradi mnogo vzrokov: okvare, nesreče, predolgega časa vkrcavanja, neustrezne rezerve v voznem redu … Eden od vzrokov so nepozorni potniki, zato je pozornost v interesu vseh.

Vkrcanja bo najhitreje konec, če se najprej iz vozila spusti izstopajoče potnike in se nato vkrca v urejeni vrsti brez prerivanja. Če potrjevanje vozovnice poteka pri vhodu v vozilo, je treba vozovnico ali denar treba pripraviti vnaprej, da se prepreči zadrževanje vrste.

K pretočnosti lahko prevoznik prispeva tudi s tem, da vozovnice preverja na postajah ali med vožnjo. Blokiranje prehodov in vrat prav tako zadržuje sopotnike, zato se je najbolj smiselno ustavljati ob robu prehodov in stati v sredini oddelkov vozil.

Pazimo na šibkejše

Vožnja med konico se precej razlikuje od vožnje v praznem vozilu. V gneči je večja verjetnost, da s svojim nahrbtnikom koga udarimo ali se v koga zaletimo. Da se temu izognemo, bodimo pozorni na lastno prtljago in kje hodimo.

Če nikomur ne zasedemo sedeža in če s tem ničesar ne uničujemo (umazan čevelj ne spada na sedež), ni nobene škode, če se namestimo malo udobneje. Vozovnica velja samo za en sedež, zato v primeru polnega vozila ni pravično zasedati več sedežev s prtljago, položajem telesa, preveč razprtim časopisom ali s čim drugim.

Povsod po svetu so precej univerzalen pojav t. i. prioritetni sedeži za šibkejše potnike, kot so starejši, poškodovani, gibalno ali senzorično ovirani, nosečnice in mamice z otroki. Zaradi lažje dostopnosti so praviloma blizu vrat. Odgovornost »močnejših« je, da ne zasedajo teh sedežev. Če so vsi ti sedeži zasedeni, je zelo vljudno odstopiti prostor tistemu, ki ga bolj potrebuje.

Prevoznik pa naj ne pozabi, da potnik, ki se ne počuti varno, ne bo uporabljal njegovih storitev. Skrb za varnost, predvsem šibkejših potnikov, ni samo vzdrževanje minimalnega standarda, temveč je dobra poslovna odločitev.

Za prijetno vzdušje

Uživanje aromatične hrane lahko (neprijeten) vonj razširi po celotnem vozilu. Z drobljivo in topljivo hrano hitro nastanejo smeti. Napitki se lahko polijejo, predvsem gazirani pri odpiranju. V najhujšem primeru lahko politje vročega napitka komu povzroči opekline.

Potniki so lahko še tako previdni, vendar tu lahko največ storijo prav prevozniki. Za kakovosten zrak lahko poskrbijo z ustreznim prezračevalnim sistemom. Z enakomerno vožnjo lahko zmanjšajo verjetnost politja, padcev in na splošno izboljšajo udobje. Sicer pa je najbolje, če je izrecno označeno, kje in kakšno hrano in pijačo je dovoljeno uživati.

Splošna prepoved je smiselna zgolj na kratkih linijah, kjer bi zagotavljanje dodatnega prostora zmanjšalo zmogljivost. Brez hrane in pijače zdržimo zgolj omejen čas, zato proaktivni prevozniki na daljših linijah poskrbijo za ustrezen prostor, npr. za jedilni oddelek, ali pa sedeže opremijo z mizami.

Vsako pravilo pomeni nek poseg v svobodo posameznika, a če so pravila dobro argumentirana in smiselna, so koristi večje od posega.

Za miren, čist in urejen prostor

Po drugi strani lahko prevozniki poskrbijo za odlično zvočno izolacijo, čiščenje in vzdrževanje, vendar je na koncu največ odvisno od potnikov. Skoraj vsak rad posluša glasbo ali gleda filme, vendar so okusi bistveno različni, torej glasno predvajanje ni usluga, temveč motnja.

Prav tako bomo težko naleteli na pravila obnašanja, ki ne omenjajo glasnega, agresivnega ali prostaškega pogovora ter nekaterih stvari, ki so večini samo po sebi umevne: vzdrževanje ustrezne higiene in pravilno nošenje maske, kadar je to potrebno, da ne kadimo v zaprtih prostorih ali blizu sopotnikov, da ne uničujemo opreme , ne smetimo in da vozovnico plačamo.

Vsako pravilo pomeni nek poseg v svobodo posameznika, a če so pravila dobro argumentirana in smiselna, so koristi večje od posega. Za vse bi bilo motenj manj in potovanje prijetnejše, če bi bila pravila preprosta in jasno objavljena , če bi jih vsi poznali in jih upoštevali.

Besedilo: Klemen Košič

vir: https://www.zps.si/okolje-topmenu-320/trajnostna-mobilnost/11454-pravila-obnasanja-v-javnem-prevozu-da-bo-potovanje-prijetno-za-vse