Poslanka Eva Irgl v času epidemije še posebej opozarja: Status družinskih pomočnikov se mora končno zakonsko urediti, dolgoletne krivice se morajo popraviti!

Poslanka SDS Eva Irgl že dlje časa opozarja na nujnost ureditve statusa družinskih pomočnikov. Ti so se zaradi zahtevne situacije, vezane na epidemijo, znašli v še težjem položaju. Stiske so velike in prav je, da jih slišimo, meni Irglova. Zato se je odločila, da bo naredila vse, da se dolgoletne krivice popravijo in se status družinskih pomočnikov končno uredi. Irglova je leta 2019 že uspela s predlogom za odpravo krivic slepim in slabovidnim otrokom.

Poslansko vprašanje, ki ga je naslovila na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja, objavljamo na Politikis.si v celoti.

Spoštovani minister!

Ko sem vodila Komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti, sem se srečala s predstavniki družinskih pomočnikov na sedežu Socialne zbornice Slovenije. Predstavili so mi neustrezno urejen položaj družinskih pomočnikov v Republiki Sloveniji, ki se je po spremembi zakonodaje v letu 2007 še dodatno poslabšal.

Kot predsednica sem v zvezi s to problematiko, dne 24. 1. 2020, sklicala 9. redno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti ter po opravljeni razpravi predlagala naslednje štiri sklepe:

1. Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti predlaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da višino delnega plačila za izgubljeni dohodek (DPID), do katerega so upravičeni družinski pomočniki, ponovno veže najmanj na minimalno plačo.
2. Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti predlaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da izenači položaj družinskih pomočnikov s položajem redno zaposlenih na primerljivih delovnih mestih, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz tega izhajajo.
3. Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti predlaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odpravo zakonskih določil, po katerih se lahko invalidni osebi, ki je lastnica nepremičnine, v odločbi o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika, prepove odtujiti ali obremeniti nepremičnino, katere lastnica je, v korist občine, ki financira pravice družinskega pomočnika.
4. Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da navedene predloge realizira s spremembami in dopolnitvami Zakona o socialnem varstvu ter druge zakonodaje na tem področju in ne čaka na sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Sklepi, ki so bili sprejeti brez glasu proti, so ostali v celoti nerealizirani. Zato je bila pod novim vodstvom, dne 16. 10. 2020, sklicana še ena seja Komisije na isto temo in sicer 7. nujna, na kateri sem bila prav tako prisotna ter kot poslanka podala svoje stališče. Na tej seji je bil sprejet naslednji sklep:

• Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da v roku treh mesecev realizira sklepe, sprejete na 9. redni seji Komisije, dne 24. 1. 2020.

Trije meseci so mimo, zato bi s strani ministrstva želela prejeti odgovore v zvezi z realizacijo sklepov. Ves ta čas opozarjam na nesprejemljivo situacijo in bom nanjo opozarjala še naprej, dokler se status družinskih pomočnikov dokončno ne uredi. Moramo pa vedeti, da se je njihov položaj zaradi epidemije še dodatno poslabšal.

Z ustanovitvijo družinskega pomočnika je država breme skrbi za invalidne osebe, tako z vidika celostne oskrbe, kot s finančnega vidika, v veliki meri prenesla na invalidno osebo in njene najbližje. Večina invalidnih oseb ima družinskega pomočnika zato, ker ne more koristiti institucionalnega varstva, saj je to predrago, ali pa nedostopno zaradi preobremenjenih kapacitet. Cena oskrbe invalidne osebe v institucionalnem varstvu namreč predstavlja mnogokratnik prejemka, ki ga za svoje delo prejme družinski pomočnik.

Glede vsakodnevnih obremenitev je družinski pomočnik praktično izenačen z zaposlenimi v institucionalnem varstvu, saj je invalidni osebi na razpolago 24 ur dnevno, kljub temu pa ni deležen iz delovnega razmerja izhajajočih pravic. Za razliko od družinskega pomočnika, ki je invalidni osebi na voljo 24/7, opravlja npr. osebni asistent svoje delo določeno število ur, ima višje prejemke in je v delovnem razmerju.

Zato je skrajni čas, da se status družinskih pomočnikov uredi na način, ki bo primerljiv s statusom redno zaposlenih na podobnih delovnih mestih, predvsem pa je potrebno prejemke družinskih pomočnikov ponovno vezati najmanj na minimalno plačo, namesto na socialne transferje, kot je primer sedaj.

Na podlagi navedenega sprašujem naslednje:

1. Ali Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravlja ustrezne zakonske spremembe, na podlagi katerih bodo realizirani sklepi, sprejeti na 9. redni seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.
2. V kateri fazi je priprava ustreznih zakonskih sprememb in kdaj predvidoma bodo te vložene v parlamentarno proceduro?

Politiks.si