Avtor Na 53. izredni seji državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali Predlog zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju. Stališče poslanske skupine SDS, ki ga objavljamo, je predstavila Mojca Škrinjar.
Predlog zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju predstavlja sistemsko rešitev za vrsto težav šol in družin, v prvi vrsti pa pomoč otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami so v pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, njihovo delovanje pa je vpeto tudi na področja socialnega varstva, pravosodja, zaradi posebnosti populacije pa tudi zdravstva in policije. Postopek namestitve v zavode se začne v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja ali zakonom, ki ureja obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj.
Vrsto let so posamezniki in institucije opozarjali na probleme pri obravnavi in reševanju težav teh otrok in mladostnikov. Leta 2015 je bila po navedbi predlagatelja opravljena kvalitativna raziskava na temo slovenskega razvoja vzgojnih zavodov. Pokazala je na vsebinske probleme, med drugim, da se strokovni delavci vzgojnih zavodov spoprijemajo s številnimi težavami ob namestitvi in obravnavi otrok in mladostnikov, ko ob namestitvi ne dobijo dovolj informacij o družini otroka, otroku, njegovem zdravstvenem stanju ter da zavodi različno pogosto in kakovostno evalvirajo individualizirane programe, ki jih pripravljajo za vsakega posameznega otroka oziroma mladostnika. V Sloveniji mreža ni sistemsko povezana. Omejena je na poklicne vladne organizacije: zavodi za vzgojo in izobraževanje, psihiatrični oddelki, svetovalni centri za otroke in mladostnike, delno centri za socialno delo. Zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ustanavlja država. V Sloveniji deluje devet takšnih zavodov, ki za otroke in mladostnike izvajajo vzgojni program. Vanje se otroci nameščajo na podlagi odločbe sodišča na podlagi družinskega ali kazenskega zakonika. Gre za otroke, ki so ogroženi v družini, za otroke, ki so ogrožajoči, ter za otroke in mladostnike, ki so mladoletni storilci kaznivih dejanj. Pri namestitvi ima aktivno vlogo center za socialno delo.
Predlog zakona ponuja sistemsko ureditev, vzpostavili se bodo štirje regionalni strokovni centri, od tega bo eden deloval samostojno, drugi trije pa ob sodelovanju drugih strokovnih centrov. Razporeditev območij in določitev strokovnega centra, ki bo koordiniral sodelovanje vseh strokovnih centrov znotraj posameznega območja, je v pristojnosti ministra za izobraževanje.
Centri so vsebinsko in hierarhično urejeni na način, ki najbolj učinkovito, hitro in kompetentno umesti otroka oziroma mladostnika z odločbo ali odločitvijo sodišča v znaj najprimernejšo skupino bivanja in izobraževanja, pri tem med drugim sledi načelom največje koristi otroka oziroma mladostnika, enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnih potreb otrok in mladostnikov, čimprejšnje pomoči otrokom in mladostnikom z zagotavljanjem kontinuitete pomoči z izvajanjem preventivnih dejavnosti ter načelom individualizacije s pripravo in spremljanjem izvajanja individualiziranega programa za vsakega posameznega otroka in mladostnika.
Strokovni center, ki usklajuje sodelovanje strokovnih centrov na posameznem območju, je pristojen za razporeditev otroka ali mladostnika v strokovni center znotraj območja glede na vrsto pomoči, ki jo otrok ali mladostnik potrebuje. S tem se poenoti praksa namestitve ter strokovne in pravične obravnave otrok in mladostnikov s čustveno vedenjskimi težavami v celi Sloveniji.
Strokovni centri bodo nudili strokovno podporo tudi vrtcem in šolam pri delu z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami v okviru vzgoje in izobraževanja, prav tako pa staršem, zakonitim zastopnikom ali rejnikom. V vsakem od štirih strokovnih centrov je predviden mobilni tim, ki se bo odzival na prošnjo vrtcev in šol.
Zakon določa tudi načine bivanja s terapijo in poglobljenim spremljanjem otrok in mladostnikov, vključenih v strokovni center. Praksa bivanja in izobraževanja v strokovnih centrih v Sloveniji je tako poenotena, enoznačno je tudi določeno, da se mladostniku lahko prebit čas v strokovnem centru ne sešteva v čas, zakonsko določen in omejen na število let, ki jih smejo biti deležni vključeni dijaki v srednješolske programe.
Predvideno je sodelovanje ustreznih zdravstvenih služb ter usklajevanje med strokovnim centrom in Zavodom RS za šolstvo ter centrom za socialno delo, ki kot iniciator vključitve poleg sodišča preverja in spremlja bivanje in delo otroka ali mladostnika. Center za socialno delo sodeluje tudi pri izvajanju individualiziranega programa za otroka ali mladostnika ter nudi pomoč njegovi družini.
Zakon opredeli vrnitev otroka ali mladostnika v običajni ritem življenja, vrnitev domov in nadaljnje šolanje ali delo ter predvidi tudi morebitno prilagoditveno obdobje, ki ga mladostnik lahko preživi v mladinskem stanovanju, kjer lahko živi še 12 mesecev po zaključku izobraževanja oziroma največ do svojega 26 leta.
Predlagatelj je vključil v nastajanje besedila stroko kot tudi opravil javno razpravo ter podrobno preučil in odgovoril na podane predloge in vprašanja, pridobil mnenje informacijskega pooblaščenca in varuha človekovih pravic.
Povzeto po: SDS.si
Avtor: L.S.
