Avtor Minister Hojs: Za Slovenijo je na področju notranje varnosti nujna močna podpora agencij EU, še posebno Europola
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je danes prek videokonferenčne povezave udeležil zasedanja sveta ministrov EU za notranje zadeve, ki je bilo zadnje zasedanje sveta pod nemškim predsedstvom.
Dopoldanski del zasedanja je bil namenjen notranji varnosti. Ministri so pozdravili sklepe, ki določajo prioritete za nadaljnje delo na tem področju. Kot je na zasedanju poudaril minister Aleš Hojs, je za Slovenijo na področju notranje varnosti nujna močna podpora agencij, še posebno Europola, ki nudi podporo državam članicam tudi pri razvoju in uporabi novih tehnologij. Minister je ob tem poudaril tudi pomen implementacije, pri čemer bi moral imeti vidnejšo vlogo odbor za notranjo varnost COSI. Slovenija bo kot partnerica v triu predsedstev na podlagi sklepov za notranjo varnost gradila nadaljnje aktivnosti, tudi med slovenskim predsedovanjem.
Nemško predsedstvo je seznanilo svet ministrov, da je pred dnevi doseglo dogovor z Evropskim parlamentom glede uredbe o preprečevanju terorističnih vsebin na spletu. Ta bo ta pripomogla k uspešnejšemu preprečevanju radikalizacije, novačenju in spodbujanju k nasilju. Cilj zakonodaje je hitra odstranitev terorističnih vsebin na spletu in vzpostavitev enega skupnega instrumenta za vse države članice.
Ministri so se seznanili tudi s pripravami na izvajanje interoperabilnosti – povezanosti več informacijskih sistemov. Priprave v Sloveniji tečejo po načrtih, pri čemer gre po Hojsovih besedah pohvala predvsem slovenski policiji. Del interoperabilnosti bo tudi sistem vstopa in izstopa, ki ga vzpostavljamo na slovensko-hrvaški meji. Namen sistema je odkrivanje državljanov tretjih držav, ki presežejo obdobje dovoljenega bivanja, okrepitev notranje varnosti in boja proti terorizmu, pa tudi izboljšanje kakovosti mejnih kontrol.
»A kot je Slovenija opozarjala že med pogajanji o tej uredbi, bo to beleženje na slovensko-hrvaški meji občasno zaradi velikega števila potnikov lahko povzročalo nastajanje daljših čakalnih dob na mejnih prehodih. Zato tudi to dejstvo poskušamo v čim večji meri upoštevati pri vzpostavljanju tega sistema,« je dejal Hojs. Ker v nekaterih državah prihaja do zamud, so se ministri strinjali s predlogom Evropske komisije za podaljšanje roka za vzpostavitev sistema, in sicer do maja 2022.
Vir: Gov.si
Popoldanski del zasedanja je bil namenjen razpravi o napredku pri pogajanjih o paktu o migracijah in azilu. »Kot veste, smo na politični ravni zbližali stališča glede nekaterih ključnih vsebin (na primer o pomenu zunanje dimenzije, postopkov screeninga na zunanji meji ipd.), dodatne razprave pa bodo še potrebne, predvsem o konceptu solidarnosti,« je razpravo ocenil minister. Minister je prav tako povedal, da se Slovenija sicer zavzema za paketni pristop pri sprejemanju več zakonodajnih predlogov, pri čemer pa bi lahko iz paketa izvzeli predloga uredb o agenciji EU za azil in Eurodac, a brez določb o operacijah iskanja in reševanja na morju.
Minister se je nemškemu kolegu zahvalil za vodenje sveta EU, portugalskemu pa zaželel uspešno delo. Slovenija bo z novim letom nastopila v vlogi prihajajočega predsedstva. Na področju notranjih zadev se bomo med drugim osredotočili na vzpostavitev dobro delujočega schengenskega območja in boljšo povezavo z državami Zahodnega Balkana. »Želel pa bi si tudi večjih pooblastil za policijo pri obdelavi podatkov,« je sklenil Hojs.
Povzeto po: Gov.si
Avtor: L.S.
