Kako daleč gredo da jih sankcije ne dosežejo? Celjski kriminalisti od nedelje preiskujejo primer medvrstniškega nasilja.
Kot je širša javnost seznanjena ob vsem zgražanju in nemoči, se je v soboto zgodil incident na parkirišču (na strehi) pri enem od tukajšnjih nakupovalnih centrov, ko se je skupina deklet fizično in verbalno lotila vrstnice. Dobila je več udarcev in bila deležna številnih žaljivk in groženj.
Mnogo tega je v preteklih dveh dneh bilo videno, omenjeno, obsojeno, komentirano. Ozračje se zaradi tega ni izboljšalo. Ne v Celju in ne na splošno pri nas. Smo dočakali izjavo, osvetlitev, v kolikor to je, danes na PU Celje. Prijavo je podala mama oškodovanke. Pri preiskavi so ugotovili da je v tej zadevi ena mladoletna oškodovanka in pet maloletnih osumljencev uradno pregonljivega dejanja nasilništva po II. odstavku 296 člena ZK-1. Ker gre za mladoletne osebe, katerih odgovornost za posamezna ravnanja zakonodaja posebej opredeljuje. To so ogrodja razpoložljivih podatkov, ker pa gre za mladoletne osebe ki jih zakonodaja posebej ščiti, več konkretnih podatkov v interesu tekoče zadeve ne moremo dobiti oziroma policija ne more posredovati. Do štirinajstega leta mladoletnike ščiti nedotakljivost v smislu direktnega sankcioniranja. Vse je prepuščeno šolam, družinam in centrom za socialno delo. Kot so nam izjavili na policiji, v takšnih primerih obstoja direktna institucionalna povezava, celo 24 urno dosegljivost na klice s policije. Vendar, kot navajajo določeni kolegi iz drugih medijev, so jim na CSD podali informacijo da nimajo zabeleženega stika z policijo, policija pa da je imela že v nedeljo v dopoldanskih urah. V tem in podobnih primerih se CSD-ji ukvarjajo z postopkovnimi « zamaški » namesto učinkovanja in delovanja v prid tistim, ki jih potrebujejo.
Boštjan Kavc – inšpektor Sektorja uniformirane policije PU Celje
Policisti v osnovnih in srednjih šolah redno izvajajo preventivne aktivnosti na temo preprečevanje medvrstniškega nasilja in oškodovance spodbujajo, da nasilna dejanja vrstnikov prijavijo policiji. Tudi zaradi tega smo lani na območju Policijske uprave Celje zabeležili več prijav in sicer 109, kar je za dobrih 32% več kot leto poprej, ko smo jih prejeli 82.
Navedena kazniva dejanja so večinoma povezana z verbalnim – psihičnim nasiljem, objavami fotografij – izsiljevanji in le redko so kot posledico obravnavali telesne poškodbe. V letošnjem letu na PU Celje beležijo 50 prijav sumov kaznivih dejanj, ki so povezani z medvrstniškim nasiljem. V nobenem primeru ni šlo za hujše dejanje. Razlogi za nasilna dejanja so različni od potrebe po dominantnosti, lahko je posledica vzgoje ali videnih vzorcev v družinskem okolju, ali pa zgolj dokazovanje in postavljanje pred drugimi. Nasilje lahko izvaja posameznik ali pa nasilje izvaja skupina mladoletnikov. Ne smemo zanemariti še dejavnike tveganja, kot so alkohol, prepovedane droge, nasilje v družini itd. O vseh dogodkih s katerimi je policij seznanjena obvešča pristojne centre za socialno delo (ne glede ali gre za protipravno ravnanje, kaznivo dejanje ali prekršek ali če dogodek ni v pristojnosti policije). Za tovrstne prekrške obstajajo določene oblike izrekov kazni kot so opomini, ukori, strožje nadzorstvo nadzorstvenega organa, oddaja v prevzgojni zavod, v kolikor ima mladoletnik denarna sredstva se ga denarno kaznuje in seveda mladoletniški zapor, ki ima svoje »celice« tudi v Celju. V določenih primerih so kazensko obravnavali starše, ki so opustili dolžnega ravnanja vzgoje svojega mladoletnika. V konkretni zadevi je podan sum kaznivega dejanja nepooblaščenega snemanja in posredovanja posnetega materiala v javnost ter eno podano prijavo suma kaznivega dejanja razkritja podatkov mladoletnika ter celo motenja poteka preiskave z poprejšnjim javnim razkrivanjem podatkov o osebah ki so s zakonom zaščiteni.
Tabelarni statistični prikaz kaznivih dejanj mladoletnega nasilništva
Neka časa pred to izjavo je bila podana izjava s strani predstavnice ravnateljev osnovnih in srednih šol ter predstavnikov učencev in dijakov. Vsi bi se naj trudili v isto smer. Smeri izboljšanja komunikacije, pogovora o tem kako naj se to zmanjša, že se že ne da izkoreniniti. Izgleda da to gre do ene meje in se potem ustavi. Več kot ustanovitev akcijskih skupin za koordinacijo zastavljenih ciljev, v kolikor sploh pride do premika se ne doseže, tudi za to ker šole imajo drugačno vlogo in drugačen prijeme ki jih lahko izvaja. Bojim se da se na takšen način, z okornostjo in neučinkovitostjo se daje potuha za tlenje tega medvstniškega nasilja v morebitne ekscesne situacije kot je ta.
Učinkovitost je težko merljiva če je časovno razvlečena na več let, na razne nivoje, brez da bi se družba pripravila in prilagodila aktualnemu času. Včasih si šel na ulico vzgojen sedaj prideš z ulice vzgojen s strani ulice. Napačna smer ki je nevarna, ne samo za Celje, Slovenijo ampak za naš normalni način življenja. Družba brez primerno časovno hitrih odgovorov na tovrstne vedenjske odklone v zelo zgodnji fazi formiranja osebnosti bo postala »invalidna« družba z deviacijami ki jo sestavljajo in ne skupnost za izrabo kreativnih spodobnosti posameznikov v njej.
Je še upanje v neko normalnost?
Vane T. Costa