Foto: Pixabay
GospodarstvoSlovenijaV fokusu

Vlada sprejela zaščitno strategijo ob jedrski in radiološki nesreči

Zaščitna strategija ob jedrski in radiološki nesreči je ključni dokument, ki daje usmeritve za sprejemanje zaščitnih ukrepov v primeru jedrske in radiološke nesreče v Sloveniji in jedrske nesreče v tujini ter kot strateški dokument podlaga za izvedbo prenove obstoječega državnega načrta na tem področju.

Navedena strategija predstavlja eno od ključnih nalog Akcijskega načrta za izvedbo priporočil in predlogov mednarodne pregledovalne misije EPREV (»Emergency Preparedness Review Mission«), izvedene leta 2017 pod okriljem Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE).

MAAE standardi ves čas sledijo novim spoznanjem na različnih področjih jedrske in sevalne varnosti. Na področju pripravljenosti in ukrepanja na morebitno jedrsko ali radiološko nesrečo je tako posebej pomemben standard GSR Part 7 – Preparedness and Response for a Nuclear or Radiological Emergency, ki temelji na zadnjih spoznanjih po jedrski nesreči v Fukušimi na Japonskem in na podlagi katerega je misija EPREV tudi »ocenjevala« zakonodajno in upravno organiziranost področja pripravljenosti za jedrsko nesrečo v naši državi ter na podlagi ugotovitev pripravila priporočila za njeno izboljšanje.

Ena od pomembnejših zahtev na tem področju je, da je zaradi posledic jedrske nesreče potrebno v naprej načrtovati celoten sistem odziva, ne le ob sami nesreči, ampak tudi v kasnejših fazah: od ukrepanja v najzgodnejših fazah (še pred izpusti radioaktivnosti v okolje, če gre za počasi razvijajočo se nesrečo), do prehodnih faz in prenehanja t.i. interventne faze ter kriterije za prehod v fazo sanacije in revitalizacije prizadetih območij. Zaščitna strategija na eni strani podaja usmeritve in navodila, kako odrejati ukrepe v primeru jedrske in radiološke nesreče, na drugi pa daje podlago za učinkovito izvajanje meritev radioaktivnosti v okolju (t.i. izredni monitoring radioaktivnosti), na podlagi katerih se v kasnejših fazah nesreče zaščitni ukrepi spreminjajo in prilagajajo dejanskim razmeram v okolju.

Zaščitna strategija je bila razvita na podlagi mednarodnih priporočil ICRP (International Commission on Radiation Protection) in standardov MAAE, upoštevaje predpise s področja varstva pred sevanji in Oceno ogroženosti ob jedrski in radiološki nesreči v Republiki Sloveniji ter Oceno tveganj za jedrske in radiološke nesreče v Sloveniji.

Strategija ne opredeljuje nosilcev nalog in ukrepov, konkretne naloge in pristojnosti so namreč določene v načrtih zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči na državni kot tudi lokalni ravni.

Strategija obsega navodila, katere zaščitne ukrepe izvajati, opredeli obdobja nesreče in območja načrtovanja zaščitnih ukrepov okrog jedrskega objekta. Poudari načelo optimizacije in upravičenosti zaščitnih ukrepov, pove kaj je namen meritev radioaktivnosti v okolju in kje meritve izvajati. Določa nabor zaščitnih ukrepov za prebivalstvo in izvajalce zaščitnih ukrepov ter opredeljuje, katero kombinacijo zaščitnih in drugih ukrepov je smiselno izvesti in jih tudi časovno opredeliti, da bo korist teh ukrepov kar največja, upoštevaje predpisane referenčne ravni izpostavljenosti in operativne intervencijske ravni. Poleg tega opredeljuje ravnanje z radioaktivnimi odpadki, pogoje za razglasitev prenehanja nesreče, prehodno obdobje in glavne naloge tega obdobja ter sanacijo in revitalizacijo območja. Predstavljeni so cilji odzivnih časov za ukrepe, ki morajo biti izvedeni glede na kategorije virov nevarnosti ter tabelni prikaz zaščitnih ukrepov in drugih nalog za prebivalstvo ob jedrski nesreči.

Temeljni namen dokumenta je zagotoviti usmeritve za enoten in homogen pristop pri izvajanju zaščitnih ukrepov in drugih nalog ob jedrski in radiološki nesreči v vseh organih in organizacijah na vseh ravneh, tako na državni, regijski, občinski in na ravni prizadetega objekta, ki so vključeni v odziv v primeru jedrske in radiološke nesreče.

Vir: GOV.si

Mogoče vam bo všeč