(video) Predsednik Pahor priredil srečanje voditeljev pobude Brdo-Brijuni Process

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na Brdu pri Kranju priredil srečanje z voditelji pobude Brdo-Brijuni Process ob 10. obletnici pobude. Srečanja so se udeležili: Zoran Milanović, Ilir Meta, Milorad Dodik, Šefik Džaferović in Željko Komšić, Milo Đukanović, Vjosa Osmani, Stevo Pendarovski in Aleksandar Vučić.

Pomen procesa Brdo-Brijuni

Od začetka pobude je proces Brdo-Brijuni pomembno prispeval h krepitvi dobrososedskih odnosov in izboljšanju regionalnega sodelovanja. Vzpostavil se je kot okolje za iskrene in odkrite pogovore med voditelji. Proces Brdo-Brijuni je izboljšal tudi ozaveščenost držav članic in institucij Evropske unije o pomembnosti hitrejše širitve na Zahodni Balkan (video):

Covid-19 – gospodarsko okrevanje in naložbeni načrt EU

V zvezi s pandemijo covida-19 in njenimi posledicami na gospodarskem in socialnem področju so poudarili, da je okrevanje treba izkoristiti kot priložnost za zeleni in digitalni prehod, ki bo omogočil trajnejši razvoj in boljše možnosti za mlajše generacije.

Veseli so, da je bil oktobra 2020 sprejet gospodarski in naložbeni načrt EU za Zahodni Balkan pa tudi, da vključuje velika finančna sredstva.

Kot sestavni del Evrope ima Zahodni Balkan pravico in odgovornost, da čim tesneje sledi razvoju Evropske unije in si tako olajša pot do članstva.

Evropa – celovita, svobodna, združena in v miru

Voditelji procesa Brdo-Brijuni se zavzemajo za skupno strateško vizijo Evrope, ki bo celovita, svobodna in bo živela v miru. Poudarjajo svojo zavezanost miru in stabilnosti ter dobrososedskim odnosom.

Zahodni Balkan je del Evrope in brez njega evropsko povezovanje ne more biti zaključeno.

S članstvom v Evropski uniji postanejo meje med državami članicami manj pomembne, prostor za sobivanje številnih nacionalnih identitet pa se poveča.

Ponovno poudarjajo, da je treba ugotoviti, kaj se je zgodilo s pogrešanimi med konflikti na ozemlju nekdanje Jugoslavije, da je nujno raziskati okoliščine, v katerih so izginili, in da je storilce treba pripeljati v roke pravice; le tako bo mogoče prispevati k trajni spravi, miru in stabilnosti.

Širitev – geostrateška prednostna naloga

Širitev Evropske unije na celotno regijo Zahodnega Balkana je v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu Unije, je geopolitična nujnost in predstavlja glavni politični pogoj za stabilno, uspešno in trajnostno evropsko prihodnost.

Z bolj ambicioznim in odločnim širitvenim procesom se mora Evropska unija dejavneje zavzeti za celoten Zahodni Balkan in spodbuditi vse, da bodo čimprej izpolnili jasno določene pogoje za članstvo v Uniji.

Evropska unija ima s ponujeno možnostjo članstva in odpravo viznega režima za celoten Zahodni Balkan v rokah najučinkovitejše politično sredstvo za spremembe.

Vsi partnerji se zavedajo, da morajo sprejeti in uveljaviti potrebne reforme, tudi na področju pravne države, demokratizacije in gospodarstva, in so zavezani, da to storijo čim hitreje in čimbolj učinkovito. Evropska unija ima absorpcijsko zmogljivost za sprejem novih članic z Zahodnega Balkana.

Zato pozivajo Unijo, naj – res čimprej – pospeši pridružitveni proces in celoten Zahodni Balkan vključi v EU, ob upoštevanju napredka vsakogar posebej.

Odločno se zavzemajo za začetek pridružitvenih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, ki se morajo nujno začeti brez vsakega odlašanja.

Pozdravljajo namero Slovenije, da v času predsedovanja Svetu Evropske unije pripravi vrh EU-Zahodni Balkan, ter njeno željo, da se Zahodni Balkan vključi v konferenco o prihodnosti Evrope, ki se je začela 9. maja 2021.

Vir: Urad predsednika Republike Slovenije