Urbani kmetavzi, desnica, LGBT in homoseksualci

Ne me narobe razumeti. Sodomija poročenih moških ni stvar, ki bi jo desnica morala promovirati. Tudi braniti ne. Prav je, da je Joszef Szajer iz Orbanovega Fidesza odstopil. Pa ne zato, ker je storil karkoli narobe skozi prizmo sekularnih vrednot, to je – skozi prizmo odsotnosti vrednot.

Joszef Szajer je poročen moški, ki je ženo varal na homoseksualnih orgijah. Če verujete v Boga, je to greh. Če verjamete, da varanje škoduje partnerstvu in družini, verjamete, da bo imel velike probleme ohraniti svojo družino. Če ste kdaj bili prevarani, veste, da to boli. Lahko sočustvujete z njegovo ženo, tudi z otroki, ki bodo nekega dne to zasledili na internetu.

Toda Szajer ni storil ničesar narobe skozi prizmo družbe, v kateri cerkev ne igra javne vloge in kjer je užitek osnovno merilo dobrega življenja, “če le nikogar ne ubijete” (no, tudi tukaj je meja, ker je v taki družbi za užitek dovoljeno ubijati nerojene otroke). Skozi prizmo sekularne družbe je Szajer človek z močnimi istospolnimi impulzi, ki verjame, da teh impulzov družba ne bi smela nagrajevati. Celo nedosleden ni.

Veliko bolj znana homoseksualca Dolce & Gabbana sta že davno pred Szajerjem ponudila primer antiLGBT sodomitov. Homoseksualci niso monolit, med njimi so raznolikosti, tudi v IQ – ju, v političnih, v svetovnih nazorih, ne velja identiteta LGBT = homoseksualec. Če si homoseksualec, te ne dooloča, da moraš biti marksistični anarhist, ki želi “razj…ti” tradicionalno družino in tradicionalne vrednote, ker hedonizem. Imaš svoj um, levičarji te ne posedujejo.

V luči tega je potrebno razumeti, zakaj in komu v naslovu pravim “urbani kmetavzi”. Ljudem kot je Alenka Bratušek. Ki verjame, da je nestrinjanje z marksističnimi podagendami, kakršna je LGBT – preganjanje drugače mislečih. Ki verjame, da je LGBT = homoseksualnost. Ki verjame, da te, če si homoseksualec, levica poseduje. Da si njen brezmožganski suženj.

Aleš Ernecl