Trajnostni razvoj priložnost za tekstilno industrijo in energetsko intenzivne industrije

Ministri, pristojni za konkurenčnost – industrijo, so na neformalnem srečanju na Brdu pri Kranju razpravljali o tem, kako ustvariti krožno, ustvarjalno in pametno prihodnost in sicer na primeru tekstilne industrije in energetsko intenzivnih industrij v Evropski uniji.

Minister Zdravko Počivalšek je kot predsedujoči poudaril: “Eno glavnih vprašanj, s katerimi se danes srečujemo, je, kako zgraditi svetlo prihodnost za naslednje generacije. Odgovor je v gospodarski rasti EU, ki ji omogoča konkurenčnost na svetovnih trgih in je hkrati trajnostno naravnana, ter čim bolj učinkovito izkoristili vse svoje vire.” Ob tem je poudaril pomen krožnega gospodarstva: “Ta nam ponuja priložnosti, da spremenimo dosedanje delovanje našega gospodarstva in ustvarjamo izdelke, ki so trajni in jih je mogoče popraviti, ponovno uporabiti ali reciklirati. To velja tudi za tekstilno in druge energetsko intenzivne industrije, ki predstavljajo pomemben steber evropskega gospodarstva, a na ravni EU potrebujemo usklajen odziv in načrt za lažji prehod teh dveh ekosistemov v podnebno nevtralnost.”

Generalna direktorica direktorata Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednje velika podjetja, Kerstin Jorna, je uvodoma pozdravila osrednjo temo srečanja in poudarila, da je Evropska unija vodilna na področju zelenih tehnologij, ker smo k temu pristopili hitreje kot druge celine. “Zagotoviti je treba, da bomo zelene tehnologije še naprej razvijali v Evropski uniji in da jih bomo znali primerno podpreti. Pomembno je vzpostaviti ekosisteme za podporo zelenega in digitalnega prehoda na področju surovin in energije. Dobra rešitev za energetsko intenzivne industrije bi lahko bila elektrifikacija.” Evropska komisija bo pripravila možnosti za prihodnje tranzicijske poti, kar bo ponudilo izhodišče za nadaljnji razmislek. Današnja razprava je odličen prispevek k temu, je zaključila. Ministrice in ministri so v razpravah poudarili, da je posodobljena industrijska strategija prava pot za okrevanje. Skupaj s svežnjem Fit for 55 in idejno zasnovo krožnega gospodarstva je pomemben okvir teh prednostnih prizadevanj.

Poudarili so dejstvo, da sta zeleni in digitalni prehod pogoj za krepitev konkurenčnosti gospodarstva EU in da se moramo pri tem predvsem osredotočiti na razvoj novih tehnologij ter inovacije. Prehod za energetsko intenzivne industrije mora biti pravičen, saj bodo upravljavski in proizvodni stroški tranzicije veliki, treba pa je ustrezno obravnavati tudi problem uhajanja ogljika. Te industrije so odvisne od uvoza kritičnih surovin, zato je nujno zagotoviti njihovo razpoložljivost in enake pogoje v svetovnem merilu. Tradicionalni sektor moramo združiti z novimi inovativnimi sektorji in poskrbeti za ustrezne spretnosti ter prekvalifikacijo delovne sile tako za tekstilno industrijo kot za energetsko intenzivne industrije.Na področju tekstilne industrije so poudarili, da so potrebni tehnične norme in standardi za dosego zmanjšanja okoljskega odtisa ter osredotočenje na regionalizacijo vrednostnih verig. Spodbuditi je treba še naložbe v visoko kakovostno recikliranje v Evropski uniji, dobra podlaga za to pa so lahko nacionalni načrti za okrevanje in odpornosti. Posebej so obravnavali tudi revidiranje sistema trgovanja z emisijskimi kuponi ter davek za ogljično prilagajanje na mejah, ki mora biti skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije.

Na srečanju so sodelovali štirje gostujoči govorci iz slovenskega gospodarstva, ki so predstavili primere iz prakse na področju krožne, ustvarjalne in pametne tekstilne industrije ter energetsko intenzivne industrije, in sicer: Matea Benedetti iz Benedetti Life, Giulio Bonazzi, direktor skupine Aquafil, dr. Daniela Zavec, inženirka za tekstil, ter Peter Čas, direktor Steklarne Hrastnik.

Vir: GOV.si