Terorizem: Evropski poslanci predlagajo nove ukrepe za soočanje z grožnjami

Odbor Evropskega parlamenta za boj proti terorizmu predlaga niz ukrepov za učinkovitejše soočenje s terorističnimi grožnjami v Evropi. Ukrepi med drugim predvidevajo okrepitev Europola, standardizirano deljenje podatkov in izboljšano sodelovanje med državami članicami, boj priti radikalizaciji na spletu in izven njega ter oblikovanje evropskega seznama radikaliziranih skrajnežev.

Poslanci si prav tako prizadevajo za okrepljeno spremljanje islamskih borcev, ki se vračajo v Evropo in okrepitev možnosti za njihov kazenski pregon, med ukrepi pa je tudi poostreno varovanje zunanjih meja EU ter preverjanje posameznikov v varnostnih bazah podatkov ob prestopu meje.

Odbor je bil ustanovljen julija 2017 z namenom, da pripravi predloge za učinkovitejši boj proti terorizmu, z delom je pričel septembra 2017. Izsledki in priporočila odbora so bili predstavljeni na decembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, poslanci so na glasovanju predlagane ukrepe podprli.

Sodelovanje in pretok informacij

Zaradi mednarodnega značaja delovanja zlikovcev boj proti terorizmu zahteva močan in koordiniran odziv ter učinkovit in hiter pretok informacij med državami EU.

“Pretok informacij med državami članicami še vedno ovirajo tehnične pomanjkljivosti. Za učinkovitejše deljenje informacij je potrebno okrepiti Europol in Eurojust, ki služita kot vozlišči za pretok podatkov”, je povedala ena izmed avtoric poročila, Monika Hohlmeier(EPP, Nemčija).

Soporočevalka Helga Stevens (ECR, Belgija) je opozorila na področje dešifriranja: “Dešifriranje sporočil je zelo zahtevna naloga, predvsem za manjše države, ki nimajo na razpolago veliko sredstev in tehnične opreme. Zato želimo za to področje zadolžiti Europol, s tem bi razbremenili države članice. Policija in tožilstvo bi s tem na primer pridobila možnost dostopa do šifriranih sporočil na WhatsAppu ali Messengerju. Sedaj je to praktično nemogoče, saj tehnološka podjetja za pridobitev dokazov ne želijo sodelovati s sodišči.”

Zaščita zunanjih meja

Teroristični napadi so v zadnjih letih razkrili pomanjkljivosti mejnih nadzorov, ki so jih na žalost uspeli izkoristiti zlikavci. Poročilo parlamentarnega odbora države članice poziva k investicijam v tehnološko opremo, ki bi pri mejnih kontrolah omogočala preglede v različnih bazah podatkov. Prav tako poslanci poudarjajo pomen uporabe biometričnih podatkov ter nujno zagotovitev inter-operatibilnosti podatkovnih baz.

Preprečevanje radikalizacije

Glavni viri radikalizacije posameznikov so neprimerne vsebine na družbenih omrežjih, tiskana in avdiovizualna vsebina, ki podpira radikalne ideje ter stik z že radikaliziranimi skupinami. Poročilo odbora poziva k sprejemu zakonodaje, ki bi od tehnoloških in medijskih podjetij zahtevala, da radikalne teroristične vsebine odstrani s spleta. Podjetja bi prav tako morala redno poročati o pojavu radikalnih terorističnih vsebin.

“Če želimo uspešno integracijo posameznikov, si moramo izmenjevati dobre prakse”, je poudarila Monika Hohlmeier.

Helga Stevens si želi skupnega EU seznama t.i. pridigarjev sovraštva, ki sedaj delujejo povsem neopaženo, predvsem kadar se premikajo iz ene države v drugo.

Več o tem v priloženem videoposnetku.

(https://multimedia.europarl.europa.eu/sl/terrorism-helga-stevens_N02-PUB-181122-STEV_ev)