Pandemija – kaj je to?

Najprej naj povem definicijo. Pandemija je epidemija nalezljive bolezni, ki zajame človeško populacijo na velikem geografskem območju, npr. celini ali celem svetu. Po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije je pandemija epidemija, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je nova bolezen za določeno populacijo;
– povzroča resne zdravstvene težave pri ljudeh;
– umre večji odstotek populacije;
– se z lahkoto in v več valovih širi med ljudmi.

Večinoma se bolezenske pandemije pojavijo z udomačevanjem živali. Virus, ki povzroča bolezen pri neki živalski vrsti, mutira in preskoči na človeka. Tako smo ljudje, na primer, prejeli virusno pljučnico od konj.

PLJUČNICA

Tako je prvi znan primer pandemije iz indske (harapske) civilizacije. To je bila starodavna civilizacija ob bregovih rek Ind in Ghagar-Hakra v današnjem Pakistanu v času od leta 2800 do 1800 pr. n. št. Bili so zelo uspešni in so na vrhuncu trgovali po vsej Aziji, na zahodu pa do stare Akadije, pred-mezopotamske države ob sotočju rek Eufrat in Tigris. Od tam so prinesli virusno pljučnico na katero niso bili imuni. V roku deset let je pokosila skoraj vse prebivalstvo in civilizacija je skoraj izginila iz človeškega spomina. Danes odkopavajo starodavna mesta, kjer najdejo okostja, ki ležijo vse povprek po ulicah, saj so v nekaterih pomrli vsi prebivalci in jih ni nihče mogel pokopati.

GRIPA

Leto 412 pred našim štetjem
Gripo je prvi opisal grški zdravnik Hipokrat leta 412 pr. n. št., saj je v tistem času bolezen zajela ves takratni znani grški svet.

Leto 1580
Naslednja omemba pandemije gripe v Evropi je zabeležena 1580. Odtlej pa se pojavlja vsakih 10 do 30 let.

Leto 1889-1890
Znana pandemija je bila tudi med letoma 1889 in 1890; poimenovali so jo ruska gripa. Najprej so o izbruhu poročali iz Uzbekistana, in sicer maja 1889, oktobra istega leta pa je že dosegla Tomsk in Kavkaz. Razširila se je po vsem svetu, kot možna povzročitelja pa navajajo podtipa H3N8 in H2N2. Povzročala je visoko smrtnost med obolelimi ter je terjala okoli milijon smrtnih žrtev.

Leto 1918-1921
Španska gripa je najhujša pandemija gripe v novejši zgodovini. Povzročil jo je podtip H1N1, po svetu pa se je širila v letih med 1918 in 1921. Zahtevala je vsaj 50 milijonov življenj.

Leto  1957
To je leto azijske gripe, povzročitelj je bil podtip H2N2. Pojavila se je v vzhodni Aziji, po vsem svetu pa je po ocenah povzročila 1,1 milijona smrti.

Leto 1968
Naslednja je bila hongkonška gripa, pandemijo pa je povzročil podtip H3N2. Zahtevala je okoli milijon življenj. Po koncu pandemije je virus nadaljeval s kroženjem in se še vedno pojavlja v obliki sezonskih grip.

Leto 2009
Nova gripa brez posebnega imena, včasih imenovana tudi ptičja ali celo prašičja gripa, je podobna španski gripi, saj jo je povzročil virus podobnega podtipa (H1N1).

Leto 2020
Marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija za pandemijo razglasila izbruh virusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. To torej preživljamo sedaj.

KUGA

Leto 430-426 pred našim štetjem
Atenska kuga se je pojavila med Peleponeško vojno. Pobila je četrtino vojaških enot Aten, potem pa še četrtino mestnega prebivalstva v obdobju štirih let.

Leto 541-750
Justinijanova kuga, ki se je pojavila v Egiptu in nato dosegla prestolnico vzhodnega Rimskega cesarstva Bizanc, je bila prva t.i. bubonska kuga. Na vrhuncu je vsak dan umrlo 10.000 ljudi in pobila 40% meščanov. V preostalem delu cesarstva je umrla četrtina prebivalstva. Razširila se je tudi v Evropo, kjer je v času od leta 550 do 700 umrla polovica ljudi.

Leto 1331-1353
To je obdobje »črne smrti«, najtežje pandemije kuge doslej. Ocenjeno je pokosila od 75 do 200 milijonov ljudi po vsem svetu. Bubonska kuga se je znova vrnila iz Azije in je dosegla Sredozemlje in zahodno Evropo leta 1348. Prinesli so jo Italijanski trgovci, ki so bežali s Krima pred vojnimi operacijami med Krimsko vojno. V Evropi je umrlo 20-30 milijonov ljudi, kar je bila tretjina takratne populacije.

Obdobje 1360-1800
A to še ni bilo vse. Kuga se je nato vračala kar naprej in naprej. Izbruhi bolezni so se v različnih področjih še kar vrstili, ocenjujejo, da jih je bilo vsaj 100. V Londonu je med leti 1665-67 umrlo 20% meščanov. V Marseju je v času 1720-21 umrlo 10% populacije.

Leto 1855-1905
Kuga je udarila leta 1855 na Kitajskem in se nato razširila v Indijo. Umrlo je 10 milijonov ljudi. Prvo resno pandemijo so v ZDA doživeli v obdobju 1900-1904, ko je udarila kuga v San Franciscu in pobrala 10% meščanov. Posamezni primeri kuge so danes še vedno na zahodu ZDA.

Zdravniška oprema v srednjem veku v borbi proti bubonski kugi.

VODENE KOZE

Leto 165-266
Antonijeva kuga so imenovali pandemijo vodenih koz, ki je kosila po rimskem imperiju in po Apeninskem polotoku v obdobju od leta 165 do leta 180. Na Apeninski polotok so jih zanesli vojaki, ki so se vračali iz osvajalne vojne na Bližnjem vzhodu. Četrtina vojakov je umrla za boleznijo. Pobila pa je 5 milijonov prebivalcev rimske države.
Drugi izbruh med leti 251-266 so imenovali ciprska bolezen in je po zapisih kronistov umrlo 5000 meščanov Rima. Koliko jih je umrlo drugod, pa ne vemo, ker ni nihče nič zapisal.

Leto 1540-1585
Vodene koze so v tem obdobju pobile več kakor polovico Aztekov (zapis Florentine Codex). Evropski osvajalci so bili takrat bolj ali manj imuni na bolezen, ameriška ljudstva pa še ne. Tako je pleme Guanches na Kanarskih otokih v 16.stoletju praktično v celoti podleglo pandemiji vodenih koz. Leta 1518 je umrlo polovica domačinov na otoku Hispaniola. Leta 1520 so se vodene koze pojavile v Mehiki in samo v Tenochtitlánu, majevskem mestu, je umrlo 150.000 prebivalcev, med njimi tudi njihov poglavar. Leta 1530 so vodene koze dosegle Peru in okrog polovica prvotnih prebivalcev je umrlo tudi tam.

Leto 1848-1848
Vodene koze so v tem času prišle v Avstralijo in pobile 50% prvotnih prebivalcev Avstralije. Tudi na Novi Zelandiji je med Maori umrlo 40.000 ljudi. Preskočile so še na Havaje in tam je življenje izgubilo 150.000 Havajcev, na Fidžiju 40.000 ljudi, na Božičnem otoku pa so umrli skoraj vsi.

OŠPICE

V 17. stoletju so ošpice pokosile dva milijona Mehiških domorodcev. V zalivu Massachusetts je v obdobju 1618-1618 izgubilo življenje 90% domorodnega prebivalstva. Na pacifiški obali ZDA je življenje izgubilo 30% domorodcev. Stari prebivalci obeh Amerik niso bili imuni na to bolezen, evropski prišleki pa so postali na ošpice in na druge bolezni (vodene, koze, ošpice, tuberkoloza) imuni že v preteklosti.

SIFILIS

Vendar pa smo tudi Evropejci iz Amerike »uvozili« v Evropo pandemično bolezen, na katero nismo bili imuni. To je bil sifilis, spolna bolezen, ki so jo prvi »pripeljali« mornarji z odprave Krištofa Kolumba. To ni bila virusna, temveč bakterijska bolezen, ki v tropskih pogojih ni povzročala težav. Ko je bakterija prispela v Evropo, je mutirala v bolj smrtno obliko. V času renesanse je bil sifilis bolezen, ki je pokosila največ ljudi v Evropi.

DRUGE BOLEZNI IN HIV/AIDS

Med leti 1602 do 1796 je Dutch East India Company poslala skoraj milijon Evropejcev na delo v Azijo. Tretjina jih je v tujini umrla za boleznimi na katere niso bili imuni. Na primer, bolezni so pokosile več britanskih vojakov v Indiji in Južni Afriki, kakor pa jih je padlo v vojaških operacijah in vojnah.

Za konec: trenutno je v svetu še vedno prisotna pandemija hiva/aidsa, virusna okužba imunskega sistema, prvič odkrita leta 1981. Do danes je povzročila smrt več kot 25 milijonov ljudi.

 

Pripravil Andy