Bolgarija in Romunija v območje Schengna, le po zraku in vodi-od 31 marca dalje!

Države članice Evropske unije so, 30.12.2023,  v soboto zvečer soglasno potrdile delno pridružitev Bolgarije in Romunije Schengnu. Od 31. marca prihodnje leto bo odpravljen nadzor na zračnih in morskih mejah dvojice držav z drugimi članicami schengenskega območja, je po dogovoru, ki sta ga Sofija in Bukarešta pred dnevi dosegli z Avstrijo, odločil Svet EU. Zadovoljstvo je pa vendar delno. Se pravi z letalom ali z ladjo.

Kopenska pot  v druge države članice iz EU so ne- schengenska, z vsemi ovirami, postanki in preverjani kot do sedaj. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je dogovor v  svoji izjavi  označila za zgodovinski trenutek in menila, da bosta državi naredili Schengen še močnejši.

Ti dve državi, ki sicer zase pravita da že  od leta 2011 izpolnjujeta pogoje  za  vstop v Schengen in prosto gibanje ljudi in blaga, sta šele po 12 letih doživeli delno satisfakcijo.

Samo območje Schengna je bilo načrtovano za manjše število držav in  na bolj kompakten skupek držav. Sedaj je to razpotegnjeno od skrajnega severozahoda do jugovzhoda, z vmesnimi lisami, ki jih je treba »zaobiti«. Še vedno so vmes države Zahodnega Balkana  ter pretenzije Moldavije in Gruzije, Ukrajine in še kdo.  O naslednjem koraku oziroma vključevanju tudi kopenskega dostopa za katerega je največ interesa, pa tudi težav in organizacijskih prijemov ali prilagajanj, pa ni nič konkretnega. Optimisti vidijo 1.1. 2025 kot možen datum za »popolno«  uveljavljanje Schengna in premik zunanjih meja na mejo dveh članic, realisti pa še zdaleč nimajo jasne slike.  Edino kar je pri tem jasno, da morajo ilegalne migrante zadrževati ali zadržati  te dve državi. Tako kot se že počasi in po tihem uveljavlja dvotirnost ali sprejemanje v EU dveh hitrosti,  bo  po že pravkar doživetem se zna zgoditi da bo to začelo veljati tudi za vključevanje v območje prostega gibanja  ali drugače imenovanega »Schengen«. Velika težava EU v preteklih letih je, da ima težave pri oblikovanju agende, ki je skupna vsem. Ta del je izjemno kompleksna dejavnost. V razmerah, ko imamo dve vojni in vrsto drugih izzivov, je v tej EU arhitekturi, ki je nastala v 20. stoletju, vedno težje se kosati s tem.

Obenem pa v teh dveh državah morajo vedeti, da to ni enosmerna cesta. Vstop Bolgarije in Romunije  v schengensko območje lahko državama  prinese več pomembnih koristi – svobodo gibanja, gospodarsko rast, izboljšan mejni nadzor, sodelovanje pri sodelovanju na področju pravosodja in notranjih zadev, pa tudi izboljšane možnosti za izobraževanje in kulturo. Kljub zaradi teh potencialnih koristi lahko vstop v Schengen predstavlja tudi izzive, kot je potreba po izpolnjevanju schengenskih standardov glede varnosti in upravljanja meja ter znatne naložbe v infrastrukturo in usposabljanje osebja.

Kako se bosta soočale z izzivi in prilagajanjem na te morebitne preizkušnje ali izzivi,  bo tem hitreje vključevanje še kopenskega »Schengna«.

Vsekakor vredno spremljati…

Vane T. Costa