Svoboda se začne in konča, ko začneš nekoga omejevati in ne z anarhijo in početja brez »voznega« reda

Čas ki ga živimo sedaj, je čas ovir, zadržkov, omejitev in kljub temu čas ko je človek svoboden. Svoboden pri izbiri, izbrati in se določene izbire držati in pri tej svobodni izbir ostati. Tako in do tam da svojo svobodno izbiro biti v dobrih odnosih in z njo, svobodo odgovorno ravnati. Čezmerna svoboda in brezobzirna svoboda je pravzaprav anarhija. Ta pokoronski je zato drugačen čas . Tudi takšen kjer se ponovno preizkuša, preverja, izpraša vsebnost pojma svobode.

V tem in takšnem ozračju se v letošnji ediciji Festivala urbanih umetniških akcij VSTOP PROST, skupnost umetnikov iz Društva likovnih umetnikov Celje se bo ta festival odvijal. In se bodo preizkušali in izkusili svoboda in jene meje tudi ovire.

Svoboda posameznika kot družbenega bitja je vsakodnevno razpeta med dojemanjem svoje lastne, intimne svobode in svobode celotne družbe, ki pa je lahko tudi vzrok za občutja, ki jih posameznik dojema kot ne-svobodo. Do kod lahko seže posameznik v svobodi izražanja, gibanja, bivanja, da se še počuti svoboden? Koliko na to vplivajo družbeni okviri in pravila, ki naj to posameznikovo svobodo sploh omogočajo? Koliko osebne svobode je posameznik lahko odreče, da zagotovi svobodno izražanje drugim posameznikom in s tem doprinaša k svobodi neke skupnosti? Kje so mesta, kjer se posameznik znotraj družbe lahko udejanji popolnoma svobodno, brez morebitne avtocenzure ali dvomov o svoji in o svobodi drugih?

Lastna intimna svoboda je tista ki je nedeljiva, je pa svoboda ki jo deliš z nekom, drugačna. »Svoboda v javnosti se začne tam kjer s svojo svobodo omejuješ drugega. Zato to ne pomeni da počneš karkoli. Ampak moraš biti odgovoren v tej svobodi«, meni Franc Purg iz Društva likovnih umetnikov.

Na ta vprašanja bomo sebi in javnosti poizkušali odgovarjati s intervencijo v javnem okolju, javnimi branji v središču mesta. Bralci bodo za določen čas v prostor vnesli dejavnost, ki tam ni pogosta in domača, za javnost bo morda celo tuja in moteča, vsekakor pa bo na nek način interpretirala tudi osebne odločitve posameznikov glede izbranih leposlovnih, teoretskih ali poetičnih tekstov, ki vsakemu bralcu pomenijo njegov intimni svet svobode in sočasno preverjali reakcije javnosti, mimoidočih. Zanimalo nas bo, koliko ljudi se nam bo želelo pri branju spontano pridružiti, kako bo naša akcija odmevala med njimi, koliko jih bo prekinilo svoje trenutne opravke, da bi kot poslušalci sprejeli dejstvo, da svoje intimne prostore branja delimo z njimi, koga bomo morda motili?
V času, ko je prenašanje svojih in tujih misli navzven lahko označeno kot moteče, celo ogrožajoče in je pojem svobode govora velikokrat postavljen pred preizkušnjo, ker trči nad družbene omejitve osebne svobode, želimo na ta način skozi osebne geste na skupnostni način v javnem prostoru simbolično pretresti različne pomene pojma svoboda.

Društvo likovnih umetnikov Celje sodeluje z neformalno umetniško skupino Javna branja, ki letos že 10. jubilejno leto organizira branja v javnem prostoru. Bralci Javnih branj berejo izbrana besedila sočasno, večkrat tudi na različnih koncih sveta. Letos z nami berejo tudi dijaki Gimnazije Celje – Center.

Naša skupna prisotnost v javnem prostoru, bo pomenila sočasnost možnega sobivanja, ki je lahko svobodna in sočasna, bo preizkus tolerance ali načetost svobode in tolerance ali morebitna krepitev le teh, kot nekaj pozitivnega kar nam je prinesel vmesni čas korone. Zanimivo, potrebno, poučno. Kasneje pa morebitne novosti ali dodatna vedenja prenesti na druga področja življenja in bivanja.

Vane T. Costa