LokalnoPolitikaSlovenijaV fokusu

[PREISKOVALKA] Višje sodišče v Ljubljani ugodilo zahtevi Preiskovalne komisije »Kangler in drugi«: SDT mora komisiji posredovati zahtevano dokumentacijo!

Predsednik Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v primeru Franc Kangler in drugi mag. Dejan Kaloh je na sodišču dosegel pomembno zmago, ki bo pripomogla k pravični in transparentni raziskavi dogodkov domnevne zlorabe osebnih podatkov.

Višje sodišče v Ljubljani je z odločbo opr. št. I Kr 61580/2020 z dne 11. 1. 2021 odločilo, da mora Specializirano državno tožilstvo (v nadaljevanju: SDT) na podlagi zahteve Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi (v nadaljevanju: Preiskovalna komisija) Preiskovalni komisiji posredovati zahtevano dokumentacijo (vse v zvezi z dopisi – odgovori SDT Preiskovalni komisiji).

Preiskovalna komisija se je bila primorana obrniti na sodišče, ker je SDT na njene argumentirane večkratne zahteve neutemeljeno zavračalo posredovanje zahtevanih podatkov.

Iz izreka odločbe sodišča (odločbo prilagamo) izhaja, da je sodišče pritrdilo pravni argumentaciji Preiskovalne komisije, s katero je utemeljevala svojo upravičenost do zahtevane dokumentacije SDT.

Preiskovalna komisija je namreč želela pridobiti opravilni številki dveh sodnih zadev v povezavi s kaznivim dejanjem zlorabe osebnih podatkov (143. člen KZ-1).

Zoper policista je bila na Okrožnem sodišču v Kopru vložena obtožba, da je storil kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po drugem in sedem odstavku 143. člena KZ-1, drug policist pa je bil na Okrožnem sodišču na Ptuju že pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po drugem in sedem odstavku 143. člena KZ-1.

Naj spomnimo, da mora Preiskovalna komisija med drugim (10. in 11. točka Akta o odreditvi predmetne parlamentarne preiskave) ugotoviti morebitne razloge domnevnih množičnih kršitev veljavnih predpisov v Republiki Sloveniji, ki urejajo področje varovanja osebnih podatkov, s strani Policije; ugotoviti, ali so mehanizmi nadzora nad upravljanjem in vodenjem evidenc Policije učinkoviti; in ali se pretehta morebitna potreba po večjemu in bolj učinkovitem nadzoru nad obdelavo osebnih podatkov v okviru evidenc Policije.

Svoje stališče je SDT utemeljevalo z mnenjem Informacijskega pooblaščenca št. 0712-1/2015/2555 z dne 12. 10. 2015, ki ga je pripravil na zaprosilo Specializiranega državnega tožilstva in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II Ks 40985/2016 z dne 29. 11. 2016, s katerim je zavrnilo zahtevo Preiskovalne komisije na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic in je to mnenje Informacijskega pooblaščenca povzel v svojem sklepu.

V navedenem mnenju je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) zapisal, da državno tožilstvo ni upravni organ, ne opravlja javne službe in ni organ v sestavi ministrstva in torej ni subjekt iz 14. člena ZPPre.

SDT je tudi menilo, da Preiskovalni komisiji zahtevanih osebnih podatkov ne more posredovati zaradi varstva osebnih podatkov na podlagi četrtega odstavka 24. člena ZVOP-1, saj so funkcionarji dolžni varovati tajnost osebnih podatkov.

Preiskovalna komisija pa je nasprotno od SDT menila, da je do zahtevanih podatkov upravičena in to ne glede na mnenje Informacijskega pooblaščenca št. 0712-1/2015/2555 z dne 12. 10. 2015 in ne glede na sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II Ks 40985/2016 z dne 29. 11. 2016, in sicer iz naslednjih razlogov:

Preiskovalna komisija je sklicevanje SDT na nezavezujoče mnenje IP ocenila kot samovoljo organa, po njenem mnenju pa se v zvezi s tem mnenjem lahko izpostavi tudi vprašanje morebitnega konflikta interesov, saj je to ugodno mnenje IP nastalo prav na zaprosilo SDT.

Tudi kasnejše sklicevanje okrožnega sodišča na to mnenje IP po mnenju Preiskovalne komisije ne vzdrži pravne presoje, saj je ustavno-pravni položaj tožilstva, kot dela izvršilne veje oblasti oziroma dela pravosodja v širšem smislu že večkrat presodilo Ustavno sodišče, katerega odločitve pa so zavezujoče tudi za sodišča.

Predmetna odločba Višjega sodišča v Ljubljani tako nesporno potrjuje, da so državna tožilstva tako del pravosodja kot tudi del izvršilne veje oblasti in s tem tudi subjekti iz 13. in 14. člena ZPPre in 23. člena Zakona o državnem zboru, spadajo pa tudi v obseg 142. člena ZKP, ki se uporablja v postopku parlamentarne preiskave.

Skladno z določbo 181. člena ZDT-1 ima Preiskovalna komisija pravni interes za pridobitev podatkov v zvezi s kazenskimi postopki zoper osebe, ki so bile obsojene oziroma se jim očita izvršitev kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov, saj je tudi problematika varstva osebnih podatkov v evidencah policije eden ključnih elementov parlamentarne preiskave.

Pri tem je treba poudariti, da Preiskovalna komisija ne zahteva vpogleda v vsebino osebnih in drugih podatkov, kar ji sicer dovoljuje že omenjena določba 181. čl. ZDT-1, temveč zahteva zgolj posredovanje podatka o opravilnih številkah kazenskih spisov, s katerimi so povezani določeni postopki po navedbah samega tožilstva že pravnomočno zaključeni. Preiskovalna komisija torej ima pravico do pridobitve navedenih podatkov tudi na podlagi omenjene določbe ZDT-1.

Višje sodišče iz Ljubljane je argumentom Preiskovalne komisije v celoti pritrdilo.

SDS.si

Mogoče vam bo všeč

Več v:Lokalno