Praznik slovenske knjige-170 let Mohorjeve družbe

27. julija bo minilo natanko 170 let, odkar je bil 1851 javno objavljen razglas o ustanovitvi Društva Mohorjeva družba, ki pomeni tudi jubilejnih 170 let organiziranega slovenskega založništva. Mohorjeva družba (Društvo svetega Mohorja) je bila prva organizacija v zgodovini slovenskega naroda, ki je povezala in duhovno zedinila Slovence celotnega etničnega prostora. Velika imena slovenskega naroda so ji priznala, da je naučila Slovence brati, pisati, moliti in peti ter jih vodila do visoke kulturne omike in vsestranskega napredka. 

Knjiga je povezala Slovence kot Mohorjeve naročnike, najbolj prav v zgodovinsko najtežjih povojnih letih. Članstvo v Mohorjevi družbi je bilo izraz pripadnosti slovenstvu, pomenilo je dejanje upora proti pritiskom vseh treh totalitarizmov. Mohorjeva je postala učiteljica slovenskega naroda. To, da je Mohorjeva znala pritegniti tudi kmečkega bralca in je kulturo prinašala v vaško okolje, ki so ga drugi zapostavljali, je prineslo uspeh založbi in razvoj narodu. Razpisala je prvo slovensko literarno nagrado (dobil jo je Josip Jurčič za povest Jurij Kozjak, slovenski janičar) in se zgodaj začela zavedati, da je potrebno pisatelje plačevati, tako je pospeševala profesionalno pisateljevanje. 

Ko knjige zaradi političnih sprememb niso mogle do ljudi onstran novih državnih meja, je bila 1924 v Gorici ustanovljena Goriška Mohorjeva družba. V Celju so do konca 2. svetovne vojne tiskali Mohorjev koledar tudi za Koroško, saj je bilo Mohorjevi v Celovcu delovanje prepovedano. A klen slovenski in mohorski duh je ostal in tako danes tri Mohorjeve družbe, Celjska, Goriška in Celovška, delujejo kot samostojne založbe v treh različnih državah, a v enotnem slovenskem kulturnem prostoru in v sestrskem sodelovanju. 

Celjska Mohorjeva družba danes sodi med večje klasične slovenske založbe s širokim repertoarjem humanistike in leposlovja za vse generacije. Vse od izida Slovenske kolede za leto 1858 še danes izdaja vsakoletni znameniti Mohorjev koledar in nadaljuje tradicijo Redne zbirke ter Stritarjeve revije Zvon (nato Ljubljanski zvon in Celovški zvon, danes spet Zvon). Od 1860 izdaja najstarejšo slovensko knjižno zbirko Slovenske večernice. V veliki meri smo Slovenci prav po zaslugi Slovenskih večernic postali kulturna nacija, branje leposlovja so zasidrale kot množično dejavnost. Tako imenovana Mohorjeva zlata doba v času urednikovanja Frana Saleškega Finžgarja je dala pogum založniškim podvigom vse do današnjih dni.

Mohorjeva družba je skozi vse viharje slovenske zgodovine obstala, ker je ostala zvesta poslanstvu svojih ustanoviteljev, se znala prilagoditi potrebam časa, a jim nikoli ni podlegla. Trdna zasidranost v koreninah slovenstva in krščanskih vrednot ter spoštovanju tradicije je vodilo tudi za smelo prihodnost, v kateri želimo z močjo tiskane knjige skrbeti za ohranjanje in razvoj lepega slovenskega jezika, kulturnega in duhovnega izročila ter s tem plemenititi sodobne literarne tokove. Vso pozornost še vedno namenjamo čarobnosti, ki jo nudi tiskana knjiga, ki nas z vsakokratnim vonjem po svežem tisku povezuje s podobnimi občutji, kot so bralce prevevala že pred 170 leti. Celjska Mohorjeva družba bo častitljivi jubilej obeležila na slovesnosti pred Slomškovo nedeljo v septembru.

Vsakoletni rojstni dan Mohorjeve družbe je tudi praznik slovenske knjige. Prav je, da tudi danes kdaj pomislimo, da jezik ni samoumevna danost, da ga je potrebno negovati; in da tudi slovenska knjiga ni samoumevna danost, da jo je potrebno podpirati in si zanjo prizadevati. Predvsem tako, da knjige kupujemo in beremo. 

Veseli smo da smo sestavni del te zgodbe. Naj traja. S tem traja tudi narod.

Vsem Mohorjanom, bralcem, naročnikom, poverjenikom, avtorjem, strokovnim sodelavcem in obiskovalcem knjigarn se ob tem jubileju iskreno zahvaljujejo za zvestobo mohorski knjigi in kličejo: vse najboljše!

Vane T. Costa