SI
Danijel Krivec: Kučanova sintagma, najprej diskreditacija, nato likvidacija, tudi fizična, recept za rušenje 3. Janševe vlade
Ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec.
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Sobota, 1. avgust 2020 ob 14:48

Odpri galerijo

Danijel Krivec, foto Nova24tv

S poletjem spletni časopis V FOKUSU prinaša serijo daljših pogovorov, intervjujev z vidnimi obrazi slovenske politike, ki so v zadnjem obdobju pustili neizbrisen pečat na slovenski politični svceni. Eden teh je Danijel Krivec, poslanec SDS v DZ s severoprimorskega konca Slovenije. V parlamentu je na čelu največje poslanske skupine, ki zadnjih pet mesecev tvori ključno ogrodje desnosredinske vladne koalicije, ki jo vodi predsednik SDS Janez Janša.

Ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec, ali pa če bi v tem času imeli kampanjo za predčasne volitve.

Z drugo polovico julija se ponavadi pričenjajo parlamentarne počitnice. Verjamem, da ste si jih zaslužili, ker je bilo v zadnjih petih mesecih v Državnem zboru dogajanj za en poln štiriletni mandat.  Odstop PV Marjana Šarca, popoln fiasko levičarske koalicije, ki je svojo nesposobnost za ukrepanje skrila v "hraber" sestop z oblasti, pogajanja za sestavo nove desnosredinske koalicije in seveda epidemija novega koronavirusa, ki je ne le v državi, ampak na celotni zemeljski polobli obrnila življenje na glavo.

"Drži. Letošnja prva polovica leta nam je prinesla čas, ki ni primerljiv z ničemer v naši zgodovini. Predvsem je ta čas zaznamovala epidemija koronavirusa in popolna zaustavitev javnega življenja. Prvi val te epidemije smo z ukrepi, ki jih je predlagala vlada Janeza Janše, uspešno prebrodili, in to kljub ostremu nasprotovanju opozicije, ki ni v ničemer skušala pomagati, temveč ji je šlo zgolj za rušenje vlade. Glejte, povsod drugod po svetu so politiki v tem kriznem času stopili skupaj in sodelovali za zajezitev in omejitev širjenja virusa, pa tudi pri ukrepih, ki bi pomenili pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, samo Slovenija je nek unikum med državami, kjer leva stran politične sfere svoje ozke interese postavlja celo pred zdravje ljudi.

Sedaj živimo v času, ko koronavirus kroži med nami. Nepomembno je, ali rečemo, da gre za zadnjo fazo prvega vala epidemije, ali že za drugi val, bistveno je, da zadevo zaenkrat uspešno obvladujemo. Ker si težko predstavljam, da bi ponovno zaustavili celotno javno življenje, pa je toliko bolj pomembno, da upoštevamo priporočila in navodila NIJZ, da še vedno ohranjamo ustrezno distanco, nosimo maske, se v primeru, da se ne počutimo dobro, testiramo, in seveda gremo tudi v izolacijo. Mislim, da bo dober ukrep za zajezitev širjenja virusa aplikacija za sledenje okužbam #Ostani zdrav, ki bo ljudem prosto dostopna in dosegljiva brezplačno od druge polovice avgusta dalje.

Večkrat je slišati, da se bomo morali navaditi na novo normalnost. Mislim, da je temu res tako, dokler ne bo medicina našla ustreznega zdravila za ta virus.

Kar pa se tiče vašega vprašanja glede odstopa Marjana Šarca in oblikovanja koalicije pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše, pa: ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec, ali pa če bi v tem času imeli kampanjo za predčasne volitve."

Kako ste doživljali čas s pričetkom leta 2020, ko je bilo že več kot očitno, da je Covid 19 pred slovenskimi vrati. opozorila opozicije s SDS na čelu pa naletela na gluha ušesa.

"Poslanska skupina SDS je že v začetku leta, natančneje februarja močno opozarjala na to, da bo virus verjetno prišel tudi k nam in da potrebujemo ukrepe, preden bo prepozno. Zahtevali smo več sej odbora za zdravstvo, kjer pa nas je Šarčeva ekipa obtožila, da strašimo ljudi in sejemo paniko.

Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec je tudi zdravnikom govoril, da pretiravajo, da delajo paniko, se celo norčeval iz njih. Tedanja vlada ni želela sprejeti pravzaprav nobenih ukrepov. Spomnite se profesionalnega športnika Roka Marguča, ki se je samoiniciativno odpravil v karanteno, ker je prišel iz okuženega območja, saj so uradni predstavniki trdili, da je neustrezno, da zdravi ljudje, ki prihajajo iz ogroženih območij ostajajo na bolniškem staležu.

Opozarjali smo tudi, da mejimo na Italijo, ki je postala žarišče okužb v Evropi, svetovali naj vladna ekipa vsaj odsvetuje potovanja v Italijo, kamor se v času februarskih zimskih počitnic napoti veliko Slovencev, a smo, tako kot ste ugotovili tudi sami, naleteli na gluha ušesa. Danes je jasno, da so prav te zimske počitnice bile vzrok vnosa virusa v našo državo.

Šarčevi so ves čas zagotavljali, da imajo državni načrt za epidemijo, potem pa smo ugotovili, da državnega načrta za tak virus ni ter da se sklicujejo na nek državni načrt za obvladovanje gripe izpred nekaj let."  

Kdaj je bilo jasno, da so Šarcu šteti dnevi? Ko je odstopil njegov minister za zdravje Šabeder ali že pri odhodu finančnega ministra?

  				Danijel Krivec, foto Nova24tv			Danijel Krivec, foto Nova24tv

"Manjšinska Šarčeva vlada bi, če ne bi imela na svoji strani že vse od začetka nadkoalicijske Levice, imela še krajši razpolovni čas. Ko je Levica odtegnila svojo podporo manjšinski koaliciji nekje konec preteklega leta in ko je v proceduro prišel Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki mu je nasprotoval finančni minister Bertoncelj in delno tudi zdravstveni minister Šabeder,  je vedno bolj postajalo jasno, da Šarčeva vlada ne bo več dolgo zdržala. Ker sta torej kar dva ministra iz Šarčevih lastnih vrst tedanjemu predsedniku vlade odrekla podporo in sta želela odstopiti, je postalo jasno, da koalicija pravzaprav sploh ne deluje več. Tudi številne afere, ki so spremljale neposredno Šarčev odstop – od zaposlitve tako imenovane Lepe N. v Sovi, do očitkov o vohunjenju za lastnimi političnimi sopotniki, kar naj bi počel Šarec v sodelovanju z njegovim sekretarjem za nacionalno varnost Damirjem Črnčecem, so bile jasen opozorilni znak, da vlada ne bo dokončala polnega mandata. Šarčeva vlada je razpadla že mnogo pred dejanskim Šarčevim odstopom."

 

V SDS ste se verjetno po tehtnem premisleku odločili, da poskusite oblikovati desnosredinsko koalicijo. Kateri trenutek je bil prelomen?

"Drži. V stranki je bilo veliko razprav o tem, ali oblikovati koalicijo, ali pa morda vendarle ne bi bilo bolje takrat v tistem času oditi na predčasne volitve. Toda, ker smo v ospredje postavili blaginjo, zdravje in varnost ljudi ter državo, smo se soglasno odločili – tudi potem, ko so možnosti za sodelovanje jasno nakazali v drugih koalicijskih strankah – da oblikujemo koalicijo."

K sodelovanju so bile povabljene vse parlamentarne stranke, edini resen pozitiven odziv ste dobili od NSi, SMC in Desus?

"Tako je, vabilo za sodelovanje v novi koaliciji po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca, je bilo posredovano vsem parlamentarnim strankam. Torej tudi SAB, LMŠ, Levici, SD, SNS. Ostale stranke takrat v marcu pri pogovorih niso želele sodelovati in so povabilo odklonile. Ob tem bi želel dodati še nekaj – nekateri na levi glasno opozarjajo, da ta vlada ni legitimna, a ob tem pozabljajo, da je SDS zmagovalka volitev leta 2018. Torej je samo povolilni ponedeljek prišel kakšno leto in pol kasneje kot bi moral. Oblikovanje te koalicije je mogoče pripisati tudi močni volji in zavedanju predsednikov sedanjih koalicijskih strank, da je treba našo državo obrniti v drugačno smer, kot to, v katero je plula zadnjih 8 let pod levimi vladami."

V hipu, ko je bila vlada sestavljena in potrjena v DZ, se je pričelo njeno rušenje. Verjetno ste možnost, da se bo kaj takega dogajalo, vzeli v zakup s prevzemom oblasti.

"Seveda si nismo delali utvar, da bo lahko. Namreč že v času oblikovanja koalicije so bili poslanci SMC in DeSUS deležni ogromno pritiskov. Ne pozabimo, prvi tako imenovani protest proti koaliciji sovraštva, kjer so protestniki sami sejali sovraštvo, se je zgodil še pred podpisom koalicijske pogodbe. Vendar pa sem prepričan, da je koronavirusna kriza in vsi ti napadi, ki smo jim priče, sedaj pa res že na dnevni ravni, samo vezivo, ki to koalicijo še bolj krepi."

Na izbruh epidemije, ko so bila skladišča prazna, zdravstvene institucije nepripravljene na epidemijo širših razsežnosti, je vlada Janeza Janše odgovorila z učinkovitimi potezami, ki pa so v opozicijskih levičarskih strankah sprožile pravcati stampedo napadov, ki so bili tudi medijsko dobro podprti. Cilje rušenje vlade, četudi so se na tapeti znašli ministri Tonin, Počivavšek, Hojs, Pivčeva...

"Boljše kot vlada dela, ostrejši so napadi globoke države v medijski spregi nanjo in na posamezne koalicijske stranke. Vse skupaj deluje po znani Kučanovi sintagmi "najprej diskreditacija, nato likvidacija, četudi fizična." Samo poglejte, kako zelo sta v medijih ves čas nenehno diskreditirana minister Zdravko Počivalšek in ministrica Aleksandra Pivec. Tudi ministru Hojsu ni prizanešeno. Pričakovati je, da se bodo na podoben način, lotili tudi drugih ministrov. Pravzaprav se zdi, kot da se proti tej koaliciji ves čas vodi neka specialna vojna, katere generatorji pa puščajo prstne odtise in so znani.

Včasih je obstajalo pravilo gentlemenskih 100 dni miru. Ta vlada ni imela miru niti 1 dan, kaj šele 100 dni. Vloženi sta bili že dve interpelaciji, minister Počivalšek je interpelacijo že prestal, ministra Hojsa še čaka, SD napoveduje ustavno obtožbo proti premierju, opozicija huronsko vpije, kaj vse, da je narobe v državi, vsak petek smo soočeni s protestniki, ki kršijo vladne odloke in ki so spodbujeni tudi s strani levega dela politične opcije, nekateri od vidnih politikov na teh protestih tudi aktivno sodelujejo...

V medijih nas strašijo, da živimo v totalitarizmu, diktaturi, da se kršijo človekove pravice in podobno, toda povejte mi, bi v diktaturi sploh lahko javno izrazili svoje mnenje tako kot ga izražajo petkovi protestniki? Bi v totalitarni državi pričakovali tako blago ukrepanje proti tem petkovim kršiteljem? Pretekli komunistični režim je bil totalitaren. Tam ste bili zaprti že za to, če ste izrekli zgolj šalo o Titu. Da ne govorimo o cenzuri, UDBI, ki je sledila svojim državljanom, političnih likvidacijah … Skratka, ko se govori o totalitarnosti, pričakujem, da se to ne govori nekaj na pamet, temveč da je to podkrepljeno s podatki. O totalitarizmu v naši državi pa predvsem govorijo tisti, katerih predniki so totalitarno oblast izvajali. To je hinavščina brez primere.

Nekomu je šlo res močno v nos, da ima vlada za svoje protikorona ukrepe dovolj močno podporo v DZ in kar je še "huje," bila je sposobna k sodelovanju pritegniti kompetentne obraze, ne glede na njihovo politično opredelitev, ker jim je bila na prvem mestu Slovenija in njeni prebivalci.

 

"Drži. Predsednik vlade je v času koronakrize k oblikovanju ukrepov povabil strokovnjake iz politično različnih krogov. Strokovno skupino za ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem je vodil dr. Matej Lahovnik, v njej so sodelovali mnogi slovenski ugledni ekonomisti in drugi strokovnjaki, ustanovljen je bil strateški svet za debirokratizacijo, ki ga vodi Ivan Simič, tudi v času koronavirusne krize je opoziciji vlada posredovala zakonske protikorona pakete, deležna pa je bila razsutja osnutka zakonov v medijih, svojih pripomb in mnenj pa nikoli niso posredovali…

Na tem mestu bi si izposodil misel poslanske kolegice Monike Gregorčič iz SMC, ki je pravzaprav zelo dobro povzela stanje: " Je, pa res, da bi prejšnji premier, ko se je epidemija bližala, oziroma ko so razmere eskalirale, moral nekako uvidet, kaj nam preti in ustrezno reagirat, ampak žal imeli smo premierja, ki ni bil vešč ne strateškega razmišljanja, kaj šele kriznega upravljana. Jaz to obžalujem. To ni neka jedrska znanost. To se da naučiti. Je pa res, da tega na igralski akademiji in na srednji lesarski šoli, ne učijo. Dejstvo je tudi, da po bitki je lahko vsak general, ampak dezerter pač o tem ne more sodit."

Levičarska opozicija je zaradi svoje nemoči v poslanskih klopeh dogajanje preselila na ulice, pričela so se petkova kolesarjenja, ki naj bi pritegnila kritično maso ljudi, s katero bi Janševo vlado prisilili k odstopu.

 "Sliši se, da so protestniki plačani in da bodo kolesarili ter protestirali, dokler bodo plačani.

Kar se tiče samih protestov pa tole. Strinjam se s predsednikom vlade, da smo demokratična država in da je vsako zborovanje zagotovljeno z ustavo. Dokler je zborovanje dostojno, mislim, da ni nikogar, ki bi temu načinu izražanja odrekel podporo.

Problem pa je, ker na teh protestih grozijo, izvajajo "performanse" na meji spodobnega in ker s svojim združevanjem povečujejo možnost okužb s koronavirusom."

 

Dominantni mediji praktično niso izbirali sredstev za diskreditacijo posameznih ministrov in predsednika vlade, pri čemer sta prednjačila nacionalna RTV in POP TV.

"Res je. Dominantni mediji so postavili vlado Marjana Šarca, ki jo je nato s tem, da je vrgel puško v koruzo, razdrl. Ne vem, če ste opazili "medene tedne" med vlado Marjana Šarca in mediji v času njegove vladavine? Pravzaprav leto in pol njegove vladavine drugega, kot hvalisanja njegove vlade nismo slišali, pa ne govorim samo o izjavi, da je Marjan Šarec Luka Dončić slovenske politike. Se morda spomnite vsaj kakšnega kritičnega članka o Marjanu Šarcu s strani dominantnih medijev? Mislim, da bi nek tak članek ali prispevek iskali z lučjo pri belem dnevu. Edini, ki je razkrival afere Šarčeve vlade, je bil Bojan Požar, ki je bil nato v nekem trenutku tudi deležen napadov svojih novinarskih kolegov."

Ob vseh polenih, v petih mesecih zmetanih pod noge desnosredinske koalicije, je parlamentarno proceduro preživelo kar nekaj paketov protikorona intervencijskih zakonov. Kako so potekala pogajanja, usklajevanja med poslanskimi skupinami? Kako se je na ponujen dialog odzivala levičarska opozicija?

"V državnem zboru so usklajevanja med koalicijskimi poslanskimi skupinami potekala praktično na dnevni ravni. Prvi protikorona paketi so se poskušali uskladiti tudi z opozicijo, vendar na žalost brez uspeha, osnutke kot delovno gradivo so izkoriščali za napade in diskreditacijo predlaganih rešitev. Koalicijske poslanske skupine smo podpisale tudi protokol o medsebojnem sodelovanju pri oblikovanju zakonskih rešitev in drugih odprtih vprašanj. Ta protokol zavezuje tudi razmerja in način dela z ministerstvi ter vlado.

Na tedenskih sestankih vodij poslanskih skupin pa redno obravnavamo najbolj aktualne teme in sprejmemo tudi konkretne usmeritve in sklepe.

Ves ta čas so potekali tudi razgovori o boljšem sodelovanju z opozicijo, ponujen jim je bil konkreten predlog za sodelovanje, vendar ga niso, razen SNS želeli podpisati."

 

Javnomnenjske ankete kažejo, da vladnim ukrepom zaupa vse več slovenskih državljanov, podobno pa se odziva tudi tuja strokovna javnost, ki nas uvršča med "zmagovalce" spopada s Covid 19.

"Slovenija se je uspešno spopadla s koronakrizo, mednarodni finančni krogi zelo pozitivno ocenjujejo ukrepanje slovenske vlade za zajezitev epidemije in zagotovitev socialne stabilnosti ter ukrepe za gospodarsko okrevanje. Slovenija tako po indeksu odziva na Covid-19 zaseda izjemno 7. mesto. Povpraševanje po slovenskih obveznicah se je povečalo, in to predvsem zaradi ukrepov za ohranjanje delovnih mest in za spodbujanje investicij, ki v finančnih krogih uživajo zaupanje. Če k temu dodamo še nedavni uspeh pogajalske ekipe predsednika vlade Janeza Janše v Bruslju, ko je Sloveniji priborila 10.5 milijard evrov sredstev, potem je jasno, da je bes in srd globoke države in tistih, ki jim Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, res velik. Slovenija končno tudi na mednarodnem parketu postaja zaupanja vredna država in kredibilen partner in tudi to gre žal, nerazumljivo, mnogim v nos."

 

Epidemije uradno ni več, vendar podatki NIJZ dnevno opozarjajo, da nismo dovolj resni in dosledni pri uresničevanju preventivnih ukrepov. Skoraj dnevno se pojavljajo nova mini žarišča. Širši obseg nam lahko prinese dopustniški čas, brezbrižnost dopustovanja pri sosedih...kakšna je verjetnost, da se z jesenjo soočimo z drugim valom epidemije?

 

"Slepili bi se, če bi rekli, da v jeseni koronavirusa ne bo več med nami. Pomembno pa je, kako se bomo nanj v jeseni odzvali. Z aplikacijo, z ukrepi, z državnim načrtom, ki ga je sedaj pripravila vlada, z vsemi izkušnjami ob prvem valu epidemije, pa se jeseni ne glede na to, kakšna bo, ne bojim. Menim namreč, da bomo kot država na drugi val mnogo bolje pripravljeni kot je to bilo ob prvem valu, ko je Šarčeva ekipa Janševo vlado pustila pravzaprav golo in boso na vseh področjih (od zaščitne opreme, do ukrepov, ki jih je treba sprejeti, spisati, …)."

 

Kako boste vi preživeli dopust, doma, v Sloveniji, ali bo čez poletje še vedno obilo dela v DZ, morda tudi kakšna izredna seja?

"Večino dopusta bom preživel v domačem okolju saj je Posočje neizmeren zaklad čudovitih doživetij. Kar nekaj »odprtih« stvari je ostalo za postoriti tudi doma in bo ta dopust  koristno izrabljen.

Verjamem, da izrednih sej DZ ne bo in mi bo ostal tudi čas za kašen krajši obisk slovenskih toplic."

Hvala lepa za pogovor in ostanite zdravi.

"Hvala tudi vam in tudi vašim bralcem želim prijeten oddih ter veliko zdravja."

Boris Cipot

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 10. Aug 2020 at 21:06

159 ogledov

Padla je libanonska vlada
Libanonska vlada je danes odstopila, poroča AFP, premier Hassan Diab pa naj bi to storil kmalu. To novico je lokalnim medijem potrdilo več tamkajšnjih nekdanjih ministrov. Zdravstveni minister Hamad Hasan je novinarjem po seji vlade dejal: "Celotna vlada je odstopila." Preberi še: https://vfokusu.com/post/554121/video-eksplozija-amonijevega-nitrata-in-novi-nemiri-na-ulicah-bejruta Hasan je dodal, da se bo premier Hasan Diab odpravil v predsedniško palačo, kjer bo odstopil v imenu vseh ministrov. Premier Diab bo nagovoril narod ob 19.30 po lokalnem času, poroča Reuters.

Mon, 10. Aug 2020 at 20:59

372 ogledov

Po zmagi Lukašenka na volitvah Putin obudil idejo o integraciji Rusije in Belorusije
Predsednik Ruske federacije Vladimir Putin je danes izjavil, da bi morala beloruska opozicija začeti pogajanja o mirnem prenosu oblasti. Izjava prihaja, ko beloruska opozicija zavrača rezultate nedeljskih predsedniških volitev, na katerih je Lukašenko prepričljivo zmagal. Na tisoče ljudi, nezadovoljnih z volilnimi rezultati, se je v nedeljo zvečer spopadlo s policijo po Belorusiji. Ruski predsednik se že dolgo zavzema za tesnejše vezi z Minskom pod okriljem ene same države, kar je Lukašenko doslej zavračal in je Rusijo obtožil, da želi pogoltniti njegovo državo z 9,5 milijona prebivalcev. Belorusija je ključna tranzitna država za rusko nafto proti zahodu in Moskva meni, da bi na tak način učinkovito zavaroval svoje interese pred grožnjami Nata. "Upam, da bo vaše državno vodstvo prispevalo k razvoju vzajemno koristnih rusko-beloruskih odnosov na vseh področjih, poglobljeno sodelovanje znotraj zavezništva Rusije in Belorusije ter okrepilo integracijske procese," je Putin v telegramu čestital Lukašenku. Putin je dejal, da upa, da bo tudi Belorusija izbrala tesnejše vojaško-politične vezi z Rusijo v obrambnem bloku, ki mu pripada. 65-letni Lukašenko še ni odgovoril na sporočilo. Dolga leta si prizadeva za uravnoteženje med Rusijo in Zahodom in Kitajsko. Potem ko je Moskva znižala subvencije beloruskemu energetskemu sektorju, ni nagnjen k tesnejšim odnosom z Rusijo, v kampanjskem govoru pa ga je kritiziral, češ da je njune nekoč bratske odnose znižal na partnersko raven. Lukašenko je prejšnji teden dejal, da je njegovo državo naftni spor z Rusijo stal njegovo državo 700 milijonov dolarjev, potem ko dve državi v začetku tega leta nista dosegli dogovora o dobavi nafte. Zavrnil je tudi poskuse Rusije, da bi odprla letalsko bazo na beloruskem ozemlju in obtožil skupino pridržanih ruskih opazovalcev, ki so pred volitvami prišli v državo, da bi spodbujajo revolucijo, kar Moskva odločno zanika.

Mon, 10. Aug 2020 at 18:37

361 ogledov

Nevarno rastoči trend okužb sili Grčijo k sprejemu novih ukrepov za zajezitev COVID 19
Žal, kot pravijo iz grškega ministrstva za zdravje po končanem vladnem sestanku, da je  opazen nevaren trend rasti okužb oziroma njegovega vnosa v državo. Grški minister za zdravje Vasilis Kikiljas je v podani izjavi povedal da bodo zelo kmalu sledili novi ukrepi zoper širjenje  COVID 19, v katerem je posebej apeliral  na mlade da čim bolj upoštevajo naložene ukrepe in navodila.  V apelu je dal do vedenja vsem državljanom vsi tisti ki ne upoštevajo navodila za individualno zaščito, nošenja mask, higienskih pravil , socialne razdalje vzamejo na sebe odgovornost do ranljivih skupin med njihovim prebivalstvom  in do vseh v državi. Da se zadeve zaostrujejo je več kot očitno. Odpovedan je mednarodni sejem v Solunu, delovni čas za restavracije in kavarne v določenih delov Grčije je možen  samo do polnoči, prav tako se zahteva negativni COVID 19  test za vstop in določenih držav. Z vsemi vladnimi odločitvami so seznanjena vsa ministrstva in epidemiologi.  Sprejeli so šest ukrepov. V sami Grčiji eden od  ukrepov stopi v veljavo že to noč in sicer prepoved dela v kavarnah in nočnih klubih  od polnoči do 7 zjutraj na Kreti, n a območju Vzhodne Makedonije in Trakije, v Solunu, Volosu, Larisi, Katerini Halkidiki ter na otokih kot so Krf, Mikonos, Paros, Santorini,Rodos, Anadiparos, Zakintos in Kos. Odvisno od epidemiološke slike v naslednjih dneh se lahko omejitve razširijo tudi na druge dele države. Sočasno odpovedujejo vse manifestacije kjer  prisotni stojijo., vključujoč tudi koncerte in predstave. Za turiste  ki pridejo z letali  pa je po 17 avgustu potreben negativni test na COVID 19 narejen   v državi od koder prihajajo , s tem da mora biti narejen največ 72 ur pred prihodom  v Grčijo. Za   vse tiste ki ridejo po kopenski poti in za tiste i imajo bivalna dovoljenja ali dovoljenje za delo v Grčiji pa morajo opraviti  in dobiti negativni test , vendar pa narejen v državi v katero vstopajo, se pravi v Grčiji. Da bo  vse pod nadzorom  se celo uvaja dnevna omejitev vstopa v Grčijo  iz določenih držav kar se tiče števila in sicer 750 oseb in sicer iz Albanije. Z drugo polovico avgusta se pravzaprav  uvaja nekaj kar bo sledilo v naslednjih mesecih kar ne pomeni nič dobrega in sicer omejitve, zapovedi, prepovedi, ki so kot je za videti, obratno sorazmerni od neodgovornosti  in ležernosti pri državljanih. Vane T.Costa

Mon, 10. Aug 2020 at 17:39

299 ogledov

Žalostna Jennifer Aniston, korona je znova odpovedala "Friendse"
Pandemija koronavirusa je znova preložila snemanje filma "Prijatelji", ponovnega združenja znane ekipe v posebni epizodi, ki bo predvajana na HBO Max streaming platformi. »Zelo sem žalostna, da smo morali spet odložiti snemanje. A to nam je dalo več časa, da naredimo vse še bolj vznemirljivo in zabavno. Zato raje vidim situacijo, kot da je kozarec napol poln. Poglejte, ne gremo nikamor. Nikoli se ne boste znebili "Prijateljev",« je ob tej priložnosti je za tuje medije povedala Jennifer Aniston. Snemanje je bilo prvotno načrtovano za marec, nato za maj, sedaj pa so ga ponovno preložili. Za zdaj ni določenega novega datuma.

Mon, 10. Aug 2020 at 17:00

1991 ogledov

POSLANCI DESUS ZAHTEVAJO ODSTOP SVOJE PREDSEDNICE
Čeprav Pivčeva očitke zanika. Zagotovila je, da nikoli ni in ne bo izkoriščala položaja ministrice za svoje koristi ali koristi svojih bližnjih ter da nikoli od nikogar ne bo sprejela ničesar, “zaradi česar bi samo slabo spala, kaj šele izkoriščala svoj položaj“. Za Aleksandro Pivec, kmetijsko ministrico in predsednico DeSUS, je danes “dan D”, saj se  je sestala s poslanci svoje stranke in pojasnjevala svoje gostovanje na Krasu ter v Izoli. Pivčeva se je zadnje tedne na tnalu znašla zaradi svojih junijskih gostovanj in plačila nočitev najprej v podjetju Vinakras, zatem pa še v Izoli. Na gostovanjih je, kot navajajo mediji, prepletala službene obveznosti z zasebnim življenjem. O obeh gostovanjih vodi predhodni preizkus Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).  Po razgovoru Pivčeve s svojimi poslanskimi kolegi DESUS je jasno, da predsednici njeni poslanski kolegi ne zaupajo več in da predlagajo njen odstop. O delo Pivčeve, kot ministrice pa se niso pogovarjali.

Mon, 10. Aug 2020 at 16:40

289 ogledov

VIDEO: Eksplozija amonijevega nitrata in novi nemiri na ulicah Bejruta
Libanonska policija je znova uporabila solzivec za razganjanje protestnikov, nedaleč od stavbe parlamenta v Bejrutu, ki so vanje metali kamenje; drugi dan protivladnih protestov, ki jih je v torek v pristanišču sprožila uničujoča eksplozija. Požar je izbruhnil na vhodu na Parlamentarni trg, ko so protestniki poskušali vdreti na ograjeno območje, poroča televizija. Zbrani so vdrli tudi v pisarne ministrstva za bivanje in promet. A number of people injured tonight as anti-government protests unfold in Beirut. Our coverage continues. pic.twitter.com/EKQM0WBNS1 — Trey Yingst (@TreyYingst) August 9, 2020 V torkovi eksploziji več kot 2400 ton amonijevega nitrata v bejrutskem pristanišču, je umrlo najmanj 158 ljudi, več kot 6.000 pa je bilo poškodovanih. Uničene so bile soseske, številna podjetja in pomembni silosi za žito. To je bila kaplja čez rob za ljudi, ki se že tako morejo ukvarjati s političnim in gospodarskim propadom države, kar je še dodatno spodbudilo pozive k spremembi vlade. Ekskluzivni posnetki eksplozije v Bejrutu
Teme
Danijel Krivec Intervju sds poslanec dz

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Danijel Krivec: Kučanova sintagma, najprej diskreditacija, nato likvidacija, tudi fizična, recept za rušenje 3. Janševe vlade