SI
Ukrep čakanje na delu in skrajšani delovni čas - pogosta vprašanja
ČASOPIS V FOKUSU
Aktualno

Petek, 31. julij 2020 ob 13:21

Odpri galerijo

Inšpektorat za delo RS je objavil pogosta vprašanja in odgovore o ukrepih povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in subvencije za krajši delovni čas po Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE). Oba ukrepa sta namenjena ohranjanju čim več delovnih mest.

I. POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO

1. Kdaj bo mogoče vložiti novo vlogo po ZIUOOPE? Vlogo za pridobitev povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: Zavod) objavil dne 3. 6. 2020 na Portalu za delodajalce.

2. Kakšen je rok za oddajo vloge? Delodajalec mora vložiti vlogo v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.

3. Kdo je upravičen do povračila nadomestila plače? Vsak delodajalec razen: – neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %; – delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marec 2020; – tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji. Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.

4. Kakšne pogoje mora izpolnjevati delodajalec? Delodajalec mora imeti na dan vložitve vloge: - plačane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti; - predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. Delodajalec ne sme biti v stečajnem postopku.

5. Kakšen je čas trajanja ukrepa? Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 30. junija 2020.

6. Kakšna je višina izplačanega nadomestila plače s strani Zavoda? Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Zavoda znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki znaša 892,50 EUR.

7. Ali moramo po ZIUOOPE vložiti novo vlogo, če nam je sklep potekel 31. 5., ali lahko pošljemo na Zavod le nove odredbe? Oddati morate novo vlogo.

8. Delavcem smo že v marcu odredili čakanje na delo do preklica. Ali moramo za potrebe oddaje nove vloge po ZIUOOPE izdati nove odredbe, čeprav trenutne niso bile preklicane in še veljajo? Če so odredbe še veljavne (ker niso bile preklicane oz. veljajo npr. do 30. junija), lahko te odredbe priložite k novi vlogi. Na našem portalu je v priročniku za izpolnjevanje vloge opisano, kako lahko odredbe iz prejšnjih vlog prenesete k novi vlogi. S klikom na gumb UVOZ PODATKOV O OSEBAH IZ PREJŠNJIH VLOG se vam prikažejo EMŠO, ime in priimek osebe, ki ste jo že imeli na prejšnjih vlogah. Lahko uvozite vse osebe ali posamezno osebo. Tudi po prenosu oseb lahko še vedno popravljate, brišete ali dodajate nove osebe. Obdobje čakanja je vpisano od 01.6. do 30.6, popravki obdobja so možni le znotraj tega obdobja.

9. Ali zadošča, če pokličemo delavca na delo za več kot 7 delovnih dni v mesecu, nova odredba in obvestilo Zavodu (kot po ZIUZEOP in ZIUZEOP-A) ali je potrebna nova vloga? Zadoščata nova odredba in obvestilo Zavodu.


10. Ali lahko v ukrepe vključujemo tudi delavce, ki smo jih zaposlili preko programov APZ? Delodajalec ob oddaji vloge izjavi: »Za delavca, ki ga vključujemo v ta ukrep, ne uveljavljamo oz. v času uveljavljanja pravice iz tega zakona ne bomo uveljavljali sredstev iz programov aktivne politike zaposlovanja.« Če bo Zavod ob prejemu mesečnega zahtevka delodajalca za delno povračilo nadomestila plače ugotovil, da je delodajalec za navedenega delavca uveljavljal sredstva za subvencionirane zaposlitve ali javna dela, zahtevka delodajalca (kljub pozitivnemu sklepu in pogodbi) za tega delavca ne bo odobril. Delodajalec ima lahko zaposlene druge delavce, za katere je pri Zavodu pridobil subvencijo (Zaposli.me…), vendar teh oseb ne more vključiti v ukrep čakanja na delo v času prejemanja subvencije. Delodajalec lahko koristi programe usposabljanj (UDM- Usposabljanje na delovnem mestu, DP- delovni preizkus), saj v tem primeru ne gre za zaposlovanje (vključene osebe ostanejo brezposelne osebe).

11. V 3. odstavku 30. člena je predvideno, da delodajalec priloži k vlogi oceno upada prihodkov. Ali je potrebna posebna priloga k vlogi? Ne, ni potrebno. Zadostuje, da delodajalec to potrdi pri ustrezni izjavi na obrazcu vloge.

12. Od katerega bruto se izračuna višina delnega povračila nadomestila plače? Izračuna se od bruto plače delavca (t.i. I. bruto ). Zavod bo povrnil 80% nadomestila plače, pri čemer pa izplačano nadomestilo plače delavcu s strani delodajalca ne sme biti nižje od minimalne plače v RS. Najvišji znesek delnega povračila nadomestila je lahko v višini najvišjega zneska denarnega nadomestila za brezposelne (892,50 EUR).

13. Kaj je mišljeno z zadnjim odstavkom 32. čl., da delodajalec ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila plače? Delodajalec ne sme odpustiti tistega delavca, ki ga je vključil v ukrep in zanj uveljavlja delno povračilo nadomestila plače.


II. SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANJA POLNEGA DELOVNEGA ČASA

1. Kakšen je rok za oddajo vloge? Delodajalec mora vložiti vlogo v 15 dneh po odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom, vendar mora o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom Zavod obvestiti najkasneje tri dni po tej odredbi. Podrobneje pri naslednjem vprašanju. Vloga za skrajšani delovni čas bo na Portalu objavljena dne 12. 6. 2020.

2. Na kakšen način Zavod obvestimo, da smo delavcem odredili delo s skrajšanim delovnim časom? V skladu z ZIUOOPE morajo delodajalci v treh delovnih dneh od takrat, ko zaposlenim odredijo delo s skrajšanim delovnim časom, poslati obvestilo po elektronski pošti na naslov: obvestilacas@ess.gov.si. Obvestilo naj vsebuje naslednje podatke: naziv in MŠO delodajalca, število zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom in datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije (zato naj si ga delodajalec shrani). Gre za zakonsko obveznost obveščanja Zavoda. Dokazilo o posredovanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije. Enoten elektronski naslov za ta obvestila je obvestilacas@ess.gov.si. Zavod bo upošteval tudi obvestila, ki so prispela na gpzrsz@ess.gov.si. Zakonski rok za obvestila za osebe napotene na skrajšan delovni čas od 1. 6. 2020 dalje je 4. 6. (v treh delovnih dneh od dneva odreditve).

3. V kakšnem času Zavod odloči o vlogi? Zavod o vlogi odloči s sklepom v 15 dneh od prejema vloge.


4. Ali se je na sklep mogoče pritožiti? Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

5. Kakšna je višina subvencije? Subvencija za ohranitev zaposlitve znaša:  448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,  336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,  224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko.  112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.

6. Kakšne so obveznosti delodajalca? Delodajalec mora: - pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom opraviti posvetovanje s sindikati oziroma s svetom delavcev in pridobiti njihovo mnenje, - delavcem redno izplačevati plačo in nadomestilo plače, -v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP in - ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

7. Ali je mogoče vložiti vlogo za ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in hkrati vlogo za ukrep čakanja na delo? Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je združljiv z ukrepom čakanja na delo.

8. Kako lahko delodajalec razporeja skrajšani delovni čas? Ker gre za tedensko določen obseg delovnega časa, je z odredbo tako delo lahko po stališču MDDSZ odrejeno na ravni enega tedna tudi na nek način neenakomerno (manj dni in več ur ali se te ure porazdelijo različno glede na dneve, kot je imel delavec pred odredbo) in takšne razporeditve ne moremo šteti kot neenakomerne. Ker gre za zmanjšanje delovne obveznosti delavca na tedenski ravni, je dolžnost delodajalca, da ure tedensko ustrezno razporeja, tako da ne more priti do (pre)razporejanja tedenskega števila ur na mesečni ravni referenčnega obdobja, temveč le na tedenski ravni.

Pri obsegu skrajšanega delovnega časa npr. 20 ur tedensko, lahko delodajalec kombinira delovne ure, tako kot je določen delovni čas v odredbi (ni potrebno 5 x 4 ure dnevno, lahko npr. 2 dni x 8 ur +2 dni x 2 uri). Ni pa možna izravnava na mesečni ravni, saj ZIUOOPE izrecno prepoveduje neenakomerno razporeditev ali začasno prerazporeditev delovnega časa.

Dolžnost delodajalca je, da vodi evidenco o izrabi delovnega časa, in sicer na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela. Evidenco mora za namen nadzora hraniti še 10 let.

9. Komu delodajalec lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom? Delodajalec lahko delo s skrajšanim delovnim časom, vsaj 20 ur/teden, odredi le delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas.

Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ni mogoča delavcu: - ki mu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče odpovedni rok, - ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.



10. Kdo ima pravico do subvencije? Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki: – je pravna ali fizična oseba in ki je bil v PRS vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in – po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.

11. Kako je po novem zakonu glede obveščanja Zavoda o pozivu delavcu nazaj na delo. Kdaj predhodno obvestimo Zavod? Kaj se zgodi, če presežemo 7 delovnih dni v mesecu (zadošča nova odredba in obvestilo Zavodu ali je potrebna nova vloga)? Oboje bo potekalo tako kot v primeru ZIUZEOP in ZIUZEOP-A. Obveznost obveščanja nastane po tem, ko Zavod delodajalcu izda sklep, s katerim je delodajalcu odobreno delno povračilo nadomestila plače.

Enoten elektronski naslov za ta obvestila je obvestilacas@ess.gov.si.

Vir: Inšpektorat za delo RS

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 12. Aug 2020 at 18:03

193 ogledov

Celje se »želi« obdržati na seznamu »COVID 19« mest. Okužena zdravstvena delavka na očesnem oddelku v SB Celje!
V ponedeljek je bilo v Sloveniji, na podlagi le 1118 testiranj, potrjenih največ primerov okužb z novim korona virusom v zadnjem mesecu dni.  Potrjenih je bilo kar 31 novih okužb, od tega tri tudi v Celju, kar je razvidno iz podatkov iz COVID sledilnika. Na Celjskem pa še po ena v sosednjem Šentjurju ter Zrečah.  Danes so iz  Splošne bolnišnice Celje  sporočili da so 7. 8. 2020 pri zdravstveni delavki z Očesnega oddelka evidentirali okužbo z novim korona virusom. Na oddelku so takoj izvedli vse potrebne ukrepe po predpisanem protokolu. V samoizolacijo so napotili osem zaposlenih medicinskih sester in zdravnikov, ki so bili v tesnem stiku z omenjeno zdravstveno delavko. Vsi brisi so bili negativni. Odvzem kontrolnih brisov je predviden v petek, 14. 8. 2020. V tem času kot s čaka na rezultat  kontrolnih brisov, v  okviru Očesnega oddelka je zagotovljeno delovanje urgentne ambulante. V kolikor ne bo dodatnih okužb, bodo 17. 8. 2020 pričeli z običajnim delom, poročajo iz SB Celje. Trenutno je v celjski regiji okuženih 44 oseb, največ v Rogaški Slatini 10, po osem v Celju in Velenju,  V Rogatcu  in Šmarju pri Jelšah  po 4, drugje po dva ali eden.  V samem Celju  je bilo od začetka epidemije  31 pozitivnih, nihče izmed okuženimi v Celju ni umrl.  Kaj botruje temu?  Kot nam je znano je v drugem valu največ pozitivnih na COVID 19 med mladimi. Indikativno kaj ne? V času rahljanja ukrepov in marsikje že tako rekoč opustitvi je prišlo skoraj  spontano in so sledno, v določenem času do intenziviranja druženja v številkah ki so lahko rizične, potem druženje znotraj širših družin, nekatere vrste  hišnih številnih slavij, posebej sorodnikov  iz različnih koncev, odhode na dopuste znotraj in zunaj meja, vse z namenom da se ubeži morebitnem vzorcu, zadaj nam pa ni treba toliko paziti. Prav to prinese velik riziko. Mladi ,ki bi naj bili najbolj »oškodovani« z ukrepi so si dali ali večkrat dajali duška  i se morda spozabili  in preblizu drug k drugemu stopili.    V Sloveniji je trenutna slika takšna: aktivno okuženih  je 188 oseb, hospitaliziranih je 23 bolnikov (14 v UKC Ljubljana, 9 v UKC Maribor), od vseh sta 2 v intenzivni enoti (eden v UKC Maribor in eden v UKC Ljubljana), vsi tisti ki so  na intenzivni enoti so na priključeni na  respirator. V SB Celje  trenutno ne zdravijo  noben  COVID  pacienta oziroma obolelega z to različico korona virusa.  Skupaj je od začetka epidemije v Sloveniji umrlo 129 oseb. Z včerajšnji dan ne beležijo nobenega  umrlega za posledicami COVID 19.  Vane T.Costa   ,  

Wed, 12. Aug 2020 at 11:59

86 ogledov

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred mednarodnim dnem mladih opozarja na številne izzive in ovire mladih
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred mednarodnim dnem mladih opozarja na številne izzive in ovire, s katerimi se mladi spopadajo na poti osamosvajanja. To jim otežujemo z neurejeno stanovanjsko problematiko in nedostojnimi plačili za delo, je prepričan Svetina, ki zagovarja večje vključevanje mladih v procese odločanja, je sporočil varuh. Pri varuhu človekovih pravic opažajo, da so mladi v Sloveniji na trgu dela v bistveno slabšem položaju kot drugi zaposleni, več je negotovih oblik dela. "Stopnja brezposelnosti med mladimi je še vedno previsoka, tistim, ki so zaposleni, pa delodajalci mnogokrat ne zagotavljajo dostojnega plačila za opravljeno delo. Ni dovolj le, da imajo zaposlitev, pomembno je tudi, da je zaposlitev kakovostna. Vedno več je kratkotrajnih pogodb in 'napotovanja' v status samostojnega podjetnika, kar mnogim mladim otežuje dostojno življenje," opozarja Svetina. Po njegovi oceni je zelo pereča tudi stanovanjska problematika oz. pomanjkanje neprofitnih stanovanj. Mladi, ki šele vstopajo na trg dela in se želijo osamosvojiti, so v sedanjem sistemu stanovanjske oskrbe še posebej zapostavljeni, meni Svetina. Zaradi prekarnosti zaposlitve si stanovanja, kot pravi, ne morejo kupiti. Tisti, ki nimajo dovolj denarja za tržni najem, so po njegovih navedbah še bolj ogroženi, novih neprofitnih stanovanj zaradi neustrezne stanovanjske politike skoraj ni. Tudi zato Svetina meni, da je nujna zakonsko predpisana obveznost zagotavljanja razpisov za neprofitna stanovanja v nekem časovnem obdobju. Čeprav je v Sloveniji izobraževanje brezplačno in dostopno za vse, pa varuh še opozarja, da si marsikdo študija ne more privoščiti tudi zaradi neurejene stanovanjske politike in visokih cen najemnin stanovanj v mestih. Stanovanjski položaj mladih je pri mnogih skoraj povsem odvisen od njihovih staršev, pri tem pa imajo dostop do stanovanj mnogokrat le tisti iz ekonomsko dobro situiranih družin, kar je po njegovem mnenju nesprejemljivo. Epidemija koronavirusne bolezni, ko je izobraževanje potekalo na daljavo, je razlike med mladimi po njegovem prepričanju še bolj razgalila. "Tudi zato smo pri varuhu ves čas opozarjali, da vsi mladi še zdaleč nimajo enakih možnosti za učenje, saj številne družine nimajo dostopa do interneta, računalnika, tiskalnika. To, kar je mnogim samoumevno, številnim ni, zato pri varuhu razumemo pozive nekaterih staršev, učiteljev in dijakov, ki se bojijo, da bi jeseni srednješolci nadaljevali izobraževanje zgolj na daljavo, saj šole niso le vir izobraževanja, ampak tudi socializacije," še dodaja Svetina. Ker so mladi zaradi svojih razvojnih značilnosti ena izmed najranljivejših skupin, pri katerih se bodo po mnenju stroke posledice epidemije in omejevalnih ukrepov lahko kazali še dolgo časa, Svetina poziva odgovorne v državi, da temeljito razmislijo in pretehtajo vse možnosti, da pouk na daljavo ne bi postal dolgoročna rešitev. Mednarodni dan mladih zaznamujemo v sredo. Združeni narodi so ga razglasili leta 1999 z namenom, da se vsako leto razpravlja o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade, in da se opozarja na njihovo pomembno vlogo v družbi. Vir: Varuh človekovih pravic

Wed, 12. Aug 2020 at 11:53

111 ogledov

Mladi kmetje so ključni nosilci razvoja podeželja
Ministrstvo za kmetijstvo je ob današnjem mednarodnem dnevu mladih opozorilo, da so mladi kmetje ključni nosilci razvoja v slovenskem kmetijstvu, soočajo pa se z izzivi pri kmetovanju, kot so dostop do zemljišč, kapitala in do znanja. Ti izzivi so prisotni tako v slovenskem kot tudi v evropskem merilu.Spomnili so, da mlade kmete podpirajo z vrsto aktivnosti, ki so namenjene izboljšanju strukture kmetijskih gospodarstev, obenem pa prinašajo tudi zmanjšanje ekonomskega tveganja in spodbujajo razvoj kmetij. V okviru programa razvoja podeželja 2014-2020 in v okviru prvega stebra skupne kmetijske politike izvajajo številne ukrepe, ki so namenjeni izključno mladim kmetom ali pa jim dajejo posebno prednost, kot so pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, dodatek pri neposrednih plačilih, dodatek pri naložbah v osnovna sredstva in dodatek pri podporah za naložbe v predelavo, trženje in razvoj kmetijskih proizvodov. Skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije so v letu 2016 pristopili k pripravi in izvajanju akcijskega načrta dela z mladimi kmeti za obdobje 2016-2020. Skupno vodilo akcijskega načrta vseh treh podpisnic je Od mladega kmeta do skrbnega gospodarja. "Z izvajanjem aktivnosti iz akcijskega načrta skušamo s skupnimi močmi mladim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, zagotoviti okolje, v katerem lahko razvijajo svojo dejavnost in tudi sicer napredujejo. Z akcijskim načrtom nagovarjamo tudi širšo javnost, ji predstavljamo pomen kmetijstva in mladih na podeželju ter ne nazadnje pomen zdrave lokalno pridelane hrane," so poudarili. Tudi v novi skupni kmetijski politiki po letu 2020 so mladi kmetje v središču pozornosti, saj se ta še bolj intenzivno osredotoča na prehod v zeleno, podnebno nevtralno, digitalno kmetijstvo. Zaradi tega bodo mladi kmetje pomemben del reformirane skupne kmetijske politike, ker imajo znanje, so inovativni in iščejo novosti. Pomembni bodo tudi pri uvajanju inovacij in tehnoloških sprememb. Vir: Ministrstvo za kmetijstvo

Wed, 12. Aug 2020 at 11:47

81 ogledov

Unovčenih za skoraj 50 milijonov evrov turističnih bonov
Do 9. avgusta 2020 so upravičenci deloma ali v celoti unovčili 361.232 turističnih bonov v vrednosti 49,71 milijona evrov, je sporočila Finančna uprava RS (Furs). Daleč največ bonov je bilo izkoriščenih v Občini Piran, ki ji sledita Kranjska Gora in Bohinj, kažejo podatki.Skupno je do bona upravičenih 2,08 milijona prebivalcev Slovenije, skupna vrednost bonov pa je 356,9 milijona evrov. Vsak polnoleten prebivalec je od države prejel bon v vrednosti 200 evrov, mladoletnim pa pripada 50 evrov. Podatki Fursa kažejo, da je bilo doslej v celoti ali delno unovčenih 17,6 odstotka bonov in porabljene nekaj manj kot 14 odstotkov njihove vrednosti. V Piranu je bilo do 9. avgusta unovčenih 63.899 turističnih bonov, s tem vladnim ukrepom pomoči turizmu po epidemiji covida-19 se je v to občino steklo 9,9 milijona evrov. Tudi sicer so obalne občine pritegnile veliko interesa oddiha željnih Slovencev: v Izoli je bilo unovčenih 18.042 bonov v vrednosti 2,8 milijona evrov, v Kopru 12.272 bonov v vrednosti 1,7 milijona evrov in v Ankaranu 11.357 bonov v vrednosti 1,6 milijona evrov. V skladu s pričakovanji so veliko pozornosti deležna tudi alpska turistična središča. V Kranjski gori je bilo tako unovčenih 25.413 turističnih bonov, skupno vrednih 3,4 milijona evrov. V Bohinju so jih upravičenci unovčili 21.497 v vrednosti 2,8 milijona evrov in na Bledu 12.248 v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov. Za dopustnike je pričakovano zanimiv tudi Bovec, kjer je Furs naštel 12.607 unovčenih bonov v vrednosti 1,5 milijona evrov. V Občini Tolmin je bilo unovčenih 6077 bonov v vrednosti 656.700 evrov. Nenazadnje pa so polne tudi slovenske termalne destinacije, je moč razbrati iz podatkov. Tako so v brežiški občini prebivalci Slovenije unovčili 18.318 bonov v vrednosti 2,6 milijona evrov. Moravske Toplice so pritegnile obiskovalce z 18.131 boni, zapravili so jih za 2,7 milijona evrov. Ponudniki v Občini Podčetrtek so zaenkrat prejeli nekaj manj kot dva milijona evrov iz 13.790 bonov, v Občini Zreče 1,1 milijona evrov iz 7913 bonov, v Občini Laško 1,1 milijona evrov iz 6960 bonov in v Občini Rogaška Slatina 636.200 evrov iz 4139 bonov. V ljubljanski mestni občini je bilo unovčenih 3245 turističnih bonov v vrednosti 396.800 evrov, v mariborski 2266 bonov v vrednosti 296.200 bonov, v Občini Postojna pa 1184 bonov, vrednih 128.000 evrov. Podatki potrjujejo opažanja Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS). "Po podatkih naših večjih članov je zasedenost kapacitet v letošnji poletni sezoni zelo različna med posameznimi destinacijami. Najbolj so z obiskom zadovoljni na Obali, saj so kapacitete praktično polne. Sledijo termalne destinacije in alpski kraji, največji izpad v primerjavi z lanskim letom pa je v mestih in tudi igralniških destinacijah. Ponekod povprečna mesečna zasedenost komaj presega 10 odstotkov," je za STA pojasnil prvi mož TGZS Fedja Pobegajlo. Glede na povečanje obiska preko unovčevanja turističnih bonov med gosti pričakovano prednjačijo domači gostje - njihov povprečni delež po destinacijah v juliju in avgustu znaša med 70 in 75 odstotkov. "Vse navedeno ... kaže na klasične motive večine gostov - počitnice na morju, v termah in hribih. Kljub privlačni in pravočasni kampanji Slovenske turistične organizacije so gostje, ki raziskujejo slovenske pokrajine, v manjšini," ob tem dodaja Pobegajlo. Povprečna zasedenost zmogljivosti za lansko poletno sezono zaostaja približno za tretjino. Pobegajlo poudarja, da je ukrep uvedbe turističnih bonov v veliki meri pomagal turističnim družbam pri zagotavljanju višje zasedenosti kapacitet, a ponavlja, da so med destinacijami in posledično družbami precejšnje razlike. "Poleg tega določeni segmenti turizma, kot so turistične agencije, prevozniki, igralništvo, gostinstvo, aktivnosti na prostem, rent a car in podobno, niso bili deležni unovčevanja bonov," je poudaril. Po podatkih TGZS je zunajpenzionska poraba nižja od pričakovane, "preseneča pa nas tudi dokaj nizek delež unovčenih bonov", je dodal Pobegajlo. Zato je po oceni zbornice smiselno podaljšati možnost unovčevanja bonov do naslednje pomladi ter sprejeti dodatne ukrepe za pomoč turističnemu gospodarstvu. Pobegajlo se je v odgovoru na vprašanje dotaknil še nekaterih primerov slovenske turistične ponudbe, ki so zaradi neustreznosti (polomljeno pohištvo, umazane brisače ipd.) v zadnjih tednih odmevali v javnosti, zlasti na spletnih družbenih omrežjih. "Po našem mnenju je eno izmed osnovnih vodil slovenskega turizma kakovost storitev, zato menimo, da ji morajo vsi ponudniki posvečati veliko pozornost. Verjamemo pa, da gre pri vaši omembi za posamične primere ter da je velika večina gostov zadovoljna s storitvami," je še dodal. Vir: FURS

Wed, 12. Aug 2020 at 09:20

107 ogledov

V 2019 se je iz Slovenije vsak teden odselilo povprečno 127 slovenskih in 163 tujih državljanov
V 2019 se je iz Slovenije vsak teden odselilo povprečno 127 slovenskih in 163 tujih državljanov V 2019 se je v Slovenijo priselilo skoraj 3.800 državljanov Slovenije in 27.600 tujih državljanov. Odselilo se je skoraj 6.600 slovenskih in 8.500 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil v 2019 najvišji po letu 2008: 16.213 oseb.Selitveni prirast pozitiven V letu 2019 se je v Slovenijo priselilo 31.319 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 15.106. V primerjavi z letom 2018 je bilo število priselitev višje za 10 %, število odselitev pa za 12 %. Selitveni prirast je bil v 2019 najvišji po letu 2008: priselilo se je 16.213 prebivalcev več, kot se jih je odselilo. Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2019 že dvajseto leto zapored negativen: v letu 2019 se jih je iz države odselilo 2.839 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že enaindvajseto leto zapored pozitiven: v letu 2019 se jih je v Slovenijo priselilo 19.052 več, kot se jih je iz nje odselilo. Največ slovenskih državljanov priseljenih iz Nemčije, tujih državljanov največ iz Bosne in Hercegovine Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča za priseljene slovenske državljane sta bili v letu 2019 Nemčija in Avstrija (za 22 oz. 17 %), sledile pa so Hrvaška, Združeno kraljestvo, Italija in Švica. Največ tujcev se je v letu 2019 priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine (polovica vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška. Slovenskih državljanov iz Slovenije največ v Avstrijo, tujih državljanov največ v Bosno in Hercegovino Četrtina (25 %) odseljenih državljanov Slovenije je leta 2019 odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (18 %), Švica in Hrvaška. Za največ odseljenih tujih državljanov je postala država njihovega prihodnjega prebivališča Bosna in Hercegovina (28 %), sledile pa so Srbija (14 %), Nemčija (11 %) in Hrvaška (9 %). Podatki o socioekonomskih značilnostih meddržavnih selivcev bodo objavljeni 18. decembra 2020. Neprijavljanje odselitev Sorazmerno visoko število odseljenih je že več let delno povezano z administrativnim urejanjem odjav prebivališča za osebe, ki so se dejansko odselile že pred leti. Take odjave (odselitve) so bile v letu 2019 približno 5 % vseh odselitev. Notranjih selitev za 5 % manj kot v 2018 V letu 2019 je bilo registriranih 98.793 notranjih selitev (tj. sprememb naselja bivališča znotraj države) ali za 5 % manj kot v letu 2018; oseb, ki so bile pri tem udeležene (notranjih selivcev), pa je bilo 91.669 (6.718 prebivalcev se je selilo več kot enkrat). Od prebivalcev, ki so v letu 2019 prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je večina (80 %) preselila v drugo občino, povprečno vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 81.000 državljanov Slovenije in približno 17.800 tujih državljanov. Polovica notranjih selivcev je bilo starih 20–39 let. V letu 2019 je naselje svojega bivališča najmanj enkrat zamenjalo 4,4 % prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi v letu 2019 bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: od tujcev se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, od državljanov Slovenije pa povprečno vsak petindvajseti. V letu 2019 je bilo zabeleženih tudi 42.947 sprememb prebivališča znotraj naselij (41.336 selivcev); te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 13.944, znotraj naselja Maribor pa 5.936 prebivalcev. Vir: Statistični urad RS

Wed, 12. Aug 2020 at 09:14

108 ogledov

Epidemija COVID-19 - Višina plače v karanteni
Delavcu, ki mu je odrejena karantena, pripada nadomestilo plače. V nadaljevanju bomo preverili, kakšno nadomestilo pripada zaposlenemu, ki mu je bila odrejena karantena in kako delodajalec uveljavlja povračilo.   Višina nadomestila plače v karanteniDelavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila 80% osnove. Osnova predstavlja povprečno mesečno plačo za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. Do enakega nadomestila je upraičen delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca. Če je bila delavcu odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal. Nadomestilo polne plače pripada tudi javnemu uslužbencu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali mu je bila odrejena karantena zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino.  Kdaj delavec ni upravičen do nadomestila?Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin: smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),rojstva otroka.Delavec je v tem primeru upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.   Izjava delavca o odhodu v državo na rdečem seznamuRazlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena. Prav tako mora najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene to posredovati delodajalcu.   Nadomestilo za bolniško odsotne, invalide, staršeČe je delavec ob odrejeni karanteni upravičen do odsotnosti z dela ali med odrejeno karanteno pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti, ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, mu nadomestilo zaradi karantene ne pripada. Če je delavec ob odrejeni karanteni ali med trajanjem odrejene karantene uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.   Povračilo nadomestilaIzplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti. Delodajalec uveljavlja povračilo nadomestila z vlogo, ki jo odda na portalu ZaDelodajalce.si. Rok vlogo je 30 dni od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Priložiti mora odločbo o odreditvi karantene in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru odreditve karantene iz petega odstavka 15. člena tega zakona pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin. Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plače, sklene Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače.   Delodajalec mora v obdobju prejemanja povračila delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. Če tega ne stori, mora prejeta sredstva v celoti vrniti. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020. Vir: informiran.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Ukrep čakanje na delu in skrajšani delovni čas - pogosta vprašanja