SI
TUJEC V DVEH DOMOVINAH (4)
PODLISTEK 4 – življenjepis slovenskega dirigenta (zbirka VELIKI DIRIGENTI)
ČASOPIS V FOKUSU
Aktualno

Ponedeljek, 4. maj 2020 ob 10:00

Odpri galerijo

Na spletnem časopisu V FOKUSU smo pripravili serijo podlistkov, kjer predstavljamo zanimive knjige majhnih založnikov. V tem podlistku je predstavljena knjiga DRAGO MARIO ŠIJANEC / MARIANO DRAGO – TUJEC V DVEH DOMOVINAH, ki prikazuje umetniški življenjepis pozabljenega slovenskega dirigenta, ki je bil eden največjih svetovnih dirigentov.

Prejšnji podlistek - 3:
SREDI VOJNE VIHRE IN PO NJEJ 1941-1947 / Naslednji koncert
*** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** ***

DRAGO MARIO ŠIJANEC / MARIANO DRAGO
TUJEC V DVEH DOMOVINAH
Marko Košir

Predvidoma zadnji Šijančev koncert z RO v letu 1942 je bil 7. decembra. Solist v Griegovem Klavirskem koncertu je bil Anton Trost. Na sporedu je bila Rossinijeva Uvertura k operi Tancredi, Andante Antona Lajovca in Dvofakovi skladbi Divja žena in Slovanski ples št. 16.

»Ta koncert je bil izvrstno podan in je občinstvo tolikanj navdušil, da so ga ponavljali.«

Ponovitev koncerta je bila 14. decembra in je uspela enako kot prva izvedba. Tudi za to ponovitev hranijo koncertni list v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Marijan Lipovšek je za koncert in njegovo ponovitev v Jutru objavil oceni. V oceni za koncert, ki je bil 7. decembra, Lipovšek pravi: »Orkester je pod Šijančevim vodstvom dosegel neko stopnjo izvedbe, ki postaja pri njem stalna in ki jo bo, kakor se zdi, znal obdržati tudi v bodoče. Ugodna je enakomerna kvaliteta instrumentalnih skupin - to pot so bila (za naše prilike) posebno trobila v Dvofaku dobra, pa tudi čez intonacijo se ne moremo pritoževati. Šijanec sam je bil v Griegu tenkočutni spremljevalec, v Dvofaku pa je vodil orkester kakor velika avtoriteta, ki ve, kaj hoče in ima jasno ustaljeno poetično predstavo o glasbenem delu. Ostrost ritma v zadnjem plesu je do-slovno spominjala na kakega velikega dirigenta.«

Koncertni list za koncert 07. 12. 1942, vir: Glasbena zbirka NUK

Podobno oceno, vendar krajšo, je Lipovšek napisal tudi za ponovitev koncerta, teden dni pozneje.

V letu 1943 sta RO in Šijanec prvič nastopila 11. januarja. Na sporedu je bila Peta simfonija Čajkovskega, Adamičev Potrkan ples in Corellijev Concerto grosso št. 8, op. 6.

»M. D. Šijanec ima pri sestavi sporedov srečno roko. Koncert je vseskozi uspel. Vse skladbe so ugajale ... pri Corellijevi skladbi so solistične dele dovršeno izvedli Rupel, Dermelj, Šedlbauer. Na klavirju je spremljal Bojan Adamič. Koncert je bil - kakor dosedanji simfonični koncerti še vedno - najbolje obiskan.«

Marijan Lipovšek je za Jutro napisal oceno tega koncerta. Med drugim pravi, da pomeni ta koncert za Šijanca in RO »krasen« uspeh vztrajnega dela, sposobnosti in požrtvovalnosti. Lipovšek je bil zadovoljen z izvedbo vseh skladb. Še posebej je pohvalil izvedbo 5. simfonije Čajkovskega. Pravi, da tako poglobljene izvedbe tega dela na slovenskih koncertnih odrih še ni bilo. Pohvali tudi nekaj godbenikov, oceno pa zaključi z opozorilom Šijancu, naj v bodoče brzda spontanost izvajanja, kar je bilo posebno opazno pri preglasnih timpanih. Lipovšek v svoji oceni sodelovanja Bojana Adamiča ne omenja.

Na koncertu Šijanca in RO, ki je bil 1. februarja 1943, so izvajali uverturo k Rossinijevem Viljemu Tellu, Adamičev Potrkan ples, Dvofakov Slovanski ples (najbrž št. 16), Schubertovo Nedokončano simfonijo in Violinski koncert Čajkovskega. Solist je bil Ali Dermelj. »Ne kaj posebno novega, ponovili skladbe iz prejšnjih koncertov, koncert je prav lepo uspel.«

Na naslednjem koncertu RO, ki je bil 15. februarja 1943, je kot solist v Lisztovem Klavirskem koncertu št. 1 nastopil Bojan Adamič. Adamič je zelo redko nastopal kot koncertni solist. Običajno je izvajal prav ta Lisztov koncert. Na sporedu so bili še Webrova Uvertura Euriante, Intermezzo iz Puccinijeve Manon, Fibichova idila Pod večer, De Michelisovo Jutro in Cvetlični valček iz Hrestača Čajkovskega. »Simfonični koncerti, v tej sezoni nenavadno številni in vedno polno zasedeni, so se enako čvrsto nadaljevali. Koncert je vodil z že večkrat priznano rutino in s krepko roko D. M. Šijanec. B. Adamič je odigral krasni Lisztov koncert z lahkoto in fineso. Orkester je v obče dober. Občinstvo je bilo pestrega - v celoti nekoliko ljudskega - koncerta zelo zadovoljno.«

Iz Premrlove ocene je razvidno, da je bil Bojan Adamič (19131995) izvrsten koncertni pianist. Vendar je svoj vrh dosegel kot skladatelj, aranžer in dirigent lažje orkestralne, filmske in zabavne glasbe. Na svojem področju ustvarjanja je opravil pomembno pionirsko delo. Kmalu po tem koncertu je odšel v partizane. Po vojni je bil z Antejem Novakom nekaj časa vodilni uslužbenec na Radiu Ljubljana.

Lipovšek pa med drugim pravi, da je kvaliteta izvedbe skladb na koncertu v enaki meri odvisna od orkestra in dirigenta Šijanca, čigar napredek v tehničnem in izrazno poglobljenem smislu je vedno večji. Za Adamiča pa pravi, da je eden najbolj obetavnih mladih pianistov iz šole Antona Ravnika. Adamičeva izvedba Lisztovega koncerta je Lipovška zadovoljila v vseh pogledih.

Saša Šantel, slovenski slikar, violinist, skladatelj in vsestranski pedagog, rojen marca 1883 v Gorici, umrl 1. julija 1945 v Ljubljani. Desno: ocena v Jutru 17. 03. 1943, št. 62, str. 3, vir: Digitalna knjižnica Slovenije

Po preglednici koncertov v Kuretovi knjigi Slovenska filharmonija 1701-2001 je bil ta koncert ponovljen 22. februarja. Premrl v svojem pregledu koncertov RO tega ne omenja.

8. marca 1943 je Šijanec z RO vodil koncert lahke simfonične in plesne glasbe Webra, Puccinija, Bernarda, Ponchiellija, R. Straussa, Leharja in Dvofaka. Podroben spored je prikazan v Šijančevem koledarju nastopov in ga tu ne navajam. Zgodilo se ni nič pomembnega. Je pa ta koncert zelo dobro vplival na publiko, utrujeno in naveličano vojne in njenih grozot. »Bil je prav prijeten večer in izvrstno izvajane skladbe hvaležno sprejete.« Koncertnega lista nisem našel.

Šijanec in RO sta ponovno nastopila 15. marca 1943. Solist je bil čelist Čenda Šedlbauer. Na sporedu je bila Šantlova Suita za godalni orkester, Tartinijev Koncert za violončelo in orkester Schubertova uvertura Rozamunda in Lisztovi Preludiji. »Koncert odlično vodil D. M. Š.« Za ta koncert je ohranjen koncertni list in del ocene. Na ohranjenem izrezku iz časopisa ime ocenjevalca ni vidno. Šantlovo delo je bilo izvedeno ob počastitvi njegove 60-letnice.

V nadaljevanju je domišljijska slika slovenskih skladateljev, ki jo je narisal Saša Šantel po izboru L. M. Škerjanca. Stanko Premrl stoji na desni s partituro v roki. Original visi v Mali dvorani Slovenske filharmonije.

Šantlova slika slovenskih skladateljev od leve proti desni: Marij Kogoj • Slavko Osterc • Primož Trubar (kip) • Zorko Prelovec • Matija Bravničar • Lucijan Marija Škerjanc • Anton Schwab • Anton Lajovic • Miroslav Vilhar • Josip Pavčič • Jurij Flajšman • Jurij Mihevec • Gojmir Krek • Anton Hajdrih • Fran Serafin Vilhar • Janko Ravnik • Josip Kocijančič • Emil Adamič • Vasilij Mirk • Oskar Dev • Jakob Gallus • Hrabroslav Volarič • Davorin Jenko • Benjamin Ipavec • Matej Hubad • Gustav Ipavec • Saša Šantel • Viktor Parma • Anton Foerster • Hugolin Sattner • Ignacij Hladnik • Risto Savin • Franc Kimovec • Gregor Rihar • Matija Tomc • Stanko Premrl • Fran Gerbič (vir: splet)

(Opomba: Ob tej priliki še nekaj besed o Stanku Premrlu, duhovniku, skladatelju in glasbenem pedagogu, v tej knjigi pa pomembnem viru podatkov o Šijancu. Rodil se je 28. septembra 1880 v Podnanosu. Uspešno je zaključil tudi študij na dunajskem konservatoriju. Od leta 1909 do 1939 je vodil cerkveni zbor ljubljanske stolnice, med leti 1908 in 1939 je bil tudi ravnatelj orglarske šole in od leta 1911 do 1939 urednik revije Cerkveni glasbenik. Odločilno je vplival na razvoj slovenske cerkvene glasbe. Bil je eden najbolj plodovitih slovenskih skladateljev, saj je objavil preko 2000 skladb. Na besedilo Prešernove Zdravljice je 24. septembra 1905 napisal zborovsko skladbo, katere en del je danes slovenska državna himna. Umrl je 14. marca 1965 v Ljubljani.)

Na predzadnjem koncertu v sezoni 42/43 in pod italijansko okupacijo sta RO in Šijanec izvedla uverturo k Verdijevi operi Sicilijanske večernice, Peto simfonijo Čajkovskega in dva Slovanska plesa Antonina Dvofaka. Vsa dela so na tem koncertu doživela svojo ponovitev. Premrl posebej pohvali odlično izvedbo RO in Šijanca.

Marijan Lipovšek v svoji oceni hvali Šijanca in RO. Tokrat pri Čajkovskem nima pripomb na preveliko spontanost nekaterih glasbenikov. Koncert je bil na sporedu 12. aprila 1943. Lipovškova kritika in koncertni list sta ohranjena. Ohranjena je tudi italijanska ocena, ki je zelo podobna Lipovškovi.

Na zadnjem koncertu v sezoni 42/43 in pod italijansko okupacijo 17. maja 1943 je kot solistka nastopila italijanska pianistka Rossana Orlandini Bottai. Izvajali so Macinellijeve Beneške prizore iz suite Beg zaljubljencev iz Chioggie, Klavirski koncert v c-molu Rahma-ninova in Patetično simfonijo Čajkovskega. Kot je iz zadnjih sporedov razvidno je Šijanec na svoje koncerte dosledno uvrščal velika simfonična dela slovanskih skladateljev. »Vse skladbe ... najboljši vtis, pogrešali pa smo, kakor že pri več letošnjih koncertih, tudi vsaj ene domače simf. skladbe. Takih in dobrih imamo Slovenci že dokajšnje število (o tem več o priliki.) Dolžnost našega simf. orkestra je, da jih izvaja v čim večjem številu in jim v sporedih poleg svetovnih del odkaže tudi svoje mesto.«

Ohranjena sta slovenska ocena - avtor Marijan Lipovšek - in italijanska. Lipovšek je zelo zadovoljen z izvedbo Macinellijeve suite. Zelo pohvali pianistko v delu Rahmaninova, posebej pa se posveti veliki umetnini Čajkovskega. Šijanec in RO sta jo tukaj izvedla spontano in navdušujoče ne glede na težke razmere. Ni pa Lipovška motilo, da je Šijanec zamenjal vrstni red tretjega in četrtega stavka. Tudi v italijanski oceni tega koncerta ni o tej zamenjavi niti besede. Še več, italijanski ocenjevalec je bil nad bleščečo izvedbo Patetične, ki je pod odličnim Šijančevim vodstvom zasijala v vsej veličini, navdušen. Tako naj bi se simfonija končala triumfalno, namesto resignirano tragično. To je s stališča dirigentske etike nedopustno dejanje, še posebej pri Patetični, saj ima program, ki ga je napisal Čajkovski sam. Šijančev poseg ne opravičuje niti namera, da je želel s tem provocirati Italijane, ki so bili del njegove zveste publike in z zmagovitim finalom dvigniti razpoloženje od vojne utrujenih prisotnih Slovencev. Na to me je opozoril gospod Hubad, ki mi je tudi pri Šijancu po svojih močeh pomagal. Za ta poseg se je Šijanec odločil na samem koncertu. V programskem listu je zaporedje stavkov pravilno napisano. Zgoraj navedeno potrebuje še posebno pojasnilo. Na tem koncertu je Šijanec Patetično javno izvajal že četrtič, po enkrat v Torinu in Mariboru in dvakrat v Ljubljani. O dveh koncertih imam ocene ali pa vsaj komentar. Vendar o tej zamenjavi stavkov ni nikjer niti besede. Prav mogoče je, da sta Šijanec in Hubad kdaj o tej zamenjavi govorila ali da jo je Hubadu Šijanec omenjal kot možnost.

Šijanec je sam izjavil, da so italijanske okupacijske oblasti od njega najprej zahtevale, da na koncerte uvrsti več italijanski skladb. Šijanec se na to ni dosti oziral. Razen Rossinijevega koncerta, ki bi bil v vsakem primeru, je na koncerte uvrščal le uverture Verdija in Rossinija, ki niso imele z aktualnimi razmerami nobene zveze. Ves čas je izvajal velika dela iz slovanske zakladnice. Ko so Italijani ugotovili, da se Šijanec na njihove zahteve ne ozira preveč, so ga raje pustili pri miru. Raje so hodili na njegove koncerte in uživali skupaj s Slovenci. O tem pričajo tudi odlične kritike nekaterih koncertov izpod peres italijanskih ocenjevalcev.

Napoved koncertov v Jutru št. 266/1943, stran 2, vir: Digitalna knjižnica Slovenije

Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 so ta del Slovenije (Julijska krajina) zasedli Nemci. Razmere so postale še težje. Radio Ljubljana je bil pod oddajno skupino Jadranske obale (Sendergruppe Adria-tisches Kiistenland). Vendar Šijanec pravi, da so ga Nemci pustili pri miru in se v njegovo delo niso vmešavali. Šijanec je za koncertno sezono 43/44 pripravil program desetih koncertov. Program je bil objavljen 25. novembra v Jutru. Čajkovskega je zamenjal Beethoven, dodana sta bila Brahms in Mozart. Nekaj je bilo tudi Wagnerja, Griega in Haydna. Programi posameznih koncertov so bili popolnoma apolitični. Za dela nemških skladateljev pa velja, da niso imela nobene zveze z nacizmom. Uverturi k operam Lohengrin in Večni mornar, ob Čaru velikega petka iz Parsifala edini Wagnerjevi skladbi, ki ju je Šijanec uvrstil v enega od programov, pa sta del svetovnega klasičnega repertoarja. Programi posameznih koncertov so se spreminjali. Koncertni listi niso bili več dvojezični, temveč ločeno slovenski in nemški. Vsak si je lahko izbral ustreznega.

Tudi za koncerte v obdobju nemške okupacije Julijske krajine velja, da jih je evidentiral in ocenil Stanko Premrl. V meni dostopnih virih za to obdobje nisem našel tako bogatega gradiva kot za obdobje italijanske okupacije. RO in Šijanec sta še naprej pogosto nastopala in s svojimi koncerti vsaj nekaterim lajšala vojne tegobe. Ljubljanska publika je te koncerte množično obiskovala.

Na prvem od napovedanih desetih koncertov RO v novih razmerah, 29. novembra 1943, ko so bila na sporedu samo Mozartova dela, sta prvič in žal zadnjič sodelovala Valerija Heybalova in Šijanec. Heybalova je bila klub mladosti že uveljavljena operna pevka in je po Zlati Gjungjenac postala primadona ljubljanske Opere. Na tem koncertu je zapela dve ariji iz Figarove svatbe. Na sporedu je bila še Hafnerjeva serenada in Simfonija št. 39. »Orkester je bil nekoliko manjši kot lansko leto, a se je na dani koncert skrbno pripravil. Obe ariji je v vsakem oziru umetniško dovršeno zapela naša primadona Valerija Heybal, v serenadi pa je v III. stavku prav uspešno in rutinirano izstopil naš koncertni mojster docent Karlo Rupel. Koncert je bil prav dobro obiskan.« Drugih podatkov o tem koncertu nisem našel.

Tri koncerte RO so nato dirigirali drugi dirigenti. Šijanec je dirigiral peti koncert RO 14. februarja 1944. Igrali so Dvofakove Slovanske plese op. 46 in 72. O tem koncertu je ohranjena ocena, ki je izšla v Jutru dva dni po koncertu, avtor ni podpisan. Mislim, da je bil avtor te ocene in vseh naslednjih Marijan Lipovšek.

Del ocene za 8. koncert v Jutru 26. 4. 1994, št. 95, str. 3, vir: Digitalna knjižnica Slovenije in ocena 5. koncerta v Jutru 16. 2. 1944, št. 37, str. 3, vir: Digitalna knjižnica Slovenije

6. koncert RO je bil 6. marca 1944, slabe tri tedne po petem. Šijanec je dirigiral Mozartovo simfonijo Jupiter, uverturo k Wagner-jevemu Večnemu mornarju in Sukovo Orkestralno suito.
»Tudi ta zelo uspeli koncert vodil D. M. Š.«

13. marca 1944 je Ferdo Herzog vodil združeni operni in radijski orkester. Koncert je bil v korist Zimske pomoči. Ta koncert omenjam, da bo bodo bolj jasni v večini primerov neupravičeni očitki funkcionarjev OF o kršitvi kulturnega molka takoj po vojni leta 1945.

(Opomba: Za zbiranje prostovoljnih prispevkov posameznikov in organizacij, s katerimi bi pomagali v vojni prizadetim posameznikom in družinam, je bil 17. 11. 1943 pri vodji pokrajinske uprave v Ljubljani ustanovljen samostojen urad Zimska pomoč. Kasneje je njene naloge prevzela Socialna pomoč, ki je poslovala pod vodstvom in nadzorstvom Pokrajinskega podpornega zavoda (AS 1893) oziroma Pokrajinskega podpornega odbora do konca leta 1944. Leta 1945 je tudi organizacijsko prešla v sestav Pokrajinskega podpornega odbora.)

Ob veliki noči, 3. aprila 1944, sta RO in Šijanec pripravila sedmi koncert, ki je bil času primerno obarvan. Na sporedu je bil Čar velikega petka iz Wagnerjevega Parsifala in uvertura k Tannhauserju istega avtorja. Nato pa še Tomčeve variacije na temo Od kneza Marka (krstna izvedba) in Šeherezada N. R. Korzakova. »Po pomembnih krasnih skladbah in po točni izvedbi štejemo ta simfonični koncert k posebno uspelim v tej sezoni. Zelo smo veseli, da smo slišali v vrsti končno tudi domače, izvirno delo, ki je obsežno, prav dobro oblikovano in spretno instrumentirano. V naslednjih koncertih pričakujemo najmanj vsaj nadaljnja obljubljena slovenska dela.«

Ocenjevalec v Jutru je zelo zadovoljen z izvedbo Tomčeve skladbe. Wagnerjevi uverturi omenja bolj spotoma, nato pa se posveti Šeherezadi in Šijancu, ki je to veliko partituro izvedel natančno in dovolj poglobljeno. Pohvali še violinista Alija Dermelja za njegove solo vložke. Sedmi koncert je bil prav po Šijančevi zaslugi koncert neskaljene glasbene sreče, ugotavlja ponovno nepodpisani avtor v Jutru. Očitno se je avtor, kdorkoli je že to bil, ustrašil groženj o kršitvi kulturnega molka. Za ta koncert in za 8. koncert sem našel oba koncertna lista.

Slovenska koncertna lista za 7. in 8. koncert, vir: Glasbena zbirka NUK

Ocena za sedmi koncert je objavljena kot povzetek, saj kvaliteta ohranjenega članka ni primerna za ponatis. Za osmi koncert je objavljena v obliki, kot je bila objavljena v Jutru. Oba članka sta v Glasbeni zbirki NUK. Iz besedila ocen, ki sta mala eseja, se vidi roka mojstra. To je lahko bil samo Marijan Lipovšek.

Že 24. aprila 1944 sta Šijanec in RO izvajala 8. koncert. Na sporedu je bila Beethovnova Pastoralna simfonija. Partituro le-te je Beethoven z lastnoročnim posvetilom poklonil takratnemu Filhar-moničnemu društvu v Ljubljani, vendar se je ta dragoceni dokument neprecenljive vrednosti z leti izgubil. Na sporedu je bila uvertura Romeo in Julija in Lisztova Mazzepa. »Popolnoma uspeli koncert vodil D. M. Š.« V tistih časih je Šijanec pogosto prihajal k družini Ane Delago, ki je živela v polhograjski graščini. Tako je tja hodil tudi po navdih za Pastoralno, ko je pripravljal 8. koncert. V znak zahvale za topel sprejem je gospe Delago poklonil partituro Pastoralne simfonije s posvetilom in podpisom.

Partitura Pastoralne in posvetilo Ani Delago, vir: Iz skrinje polhograjske graščine

Nepodpisani avtor ocene v Jutru za osmi koncert pravi: 15. maja 1944 je bil izveden 9. koncert. To je po vrsti že peti koncert brez solističnih nastopov. Očitno je strah pred kršitvijo zapovedanega kulturnega molka preprečil nastope slovenskih solistov. Na sporedu koncerta RO s Šijancem je bila Beethovnova uvertura Leonora 3, krstna izvedba Škerjančeve 5. simfonije, Sukova Meditacija na koral o svetem Vaclavu, dva odlomka iz Berliozovega Faustovega pogubljenja in Borodinovi Polovski plesi iz Kneza Igorja. »Škerjančeva simfonija ... močna in silna pa tudi zdrava in plemenita ... sijajno instrumentirana. Delo je pripravil, pravilno razumel in izvrstno podal D. M. Šijanec. Tudi ostale točke pestrega sporeda so bile najbolje podane in ugajale. Škerjančeva simfonija pa je naletela še na posebno topel hvaležen sprejem.«

Podobna je tudi ocena v Jutru. Ocenjevalec pravi za Šijanca, da je bil interpret večera. Njegov način podajanja bi bil ob izjemni tehniki dirigiranja brez učinka, če ne bi imel tudi izredne sposobnosti dojeti vsebino skladbe, ki jo izvaja, v vsej njeni razsežnosti do nadrobnejših detajlov.

Zadnji koncert po programu za sezono 1943/44, po vrsti deseti, je bil 5. junija 1944. Tudi ta koncert je bil brez solista. Izvajali so Osterčevo Klasično uverturo, Dvofakovo 9. simfonijo Iz novega sveta, Webrovo uverturo k operi Oberon, Dukasovega Črnošolca in Liszto-vega Orfeja. Zelo mešan program. Očitno je Šijanec zelo pazil, da njegovi programi ne bi bili preveč pogodu Nemcem. »Uspeli koncert . na vseh desetih koncertih smo slišali poleg številnih slavnih svetovnih skladb samo tri domača dela. Za bodočo sezono bi svetovali in želeli, naj se slovenska simfonična glasba vendar nekoliko bolj upošteva.« Zadnja Premrlova opazka je aktualna tudi danes.

Ocena v Jutru je bila zelo podobna prejšnjim, zato je ne bom posebej omenjal.

Koncertni list za Pisan večer, vir: Glasbena zbirka NUK

Izven napovednika je bil 3. julija 1944 v Unionski dvorani Pisan večer. Igral je veliki RO pod Šijančevim vodstvom, mali orkester pod vodstvom Alija Dermelja in plesni orkester s solisti pod vodstvom Marijana Vodopivca. Solisti so bili Manja Mlejnikova, Janja Baukart - Strle, Janez Lipušček, recitator Franc Lipah, povezovalec pa Božo Podkrajšek.

Za koncerte v novi sezoni 1944/45 nisem našel napovednika sporeda. Ohranjen je samo en koncertni list in nekaj ocen. Izvedenih je bilo sedem koncertov in en nastop v Operi. Šijanec je na koncertih nastopil štirikrat.

Prvič je Šijanec z RO nastopil 25. septembra 1944. Spored je bil ponovno zelo pisan. Izvajali so Beethovnovo uverturo Coriolan, Borodinovo 2. simfonijo, ki jo je Šijanec zelo rad izvajal vso svojo kariero, Bakanal iz Wagnerjevega Tannhauserja, Dvofakovo skladbo V naravi, Pesem jeseni Antona Lajovca in Griegovo koncertno uverturo V jeseni. »Izvajanje je bilo večina prav dobro, manj pripravljena in izdelana Borodinova simfonija. Da je bilo med svetovnimi deli tudi delo našega skladatelja, je v redu in naj to tudi ostane tako pri vseh nadaljnjih koncertih.« Iz Premrlovega komentarja je razvidno, da je dolga vojna pustila posledice na izvajalski zbranosti glasbenikov.

Končno je na 2. koncertu 16. oktobra 1944 nastopil tudi solist. To je bil Anton Trost, ki je z RO in Šijancem izvajal Chopinov 1. klavirski koncert. Ostala dela na programu so bila Mozartova Mala nočna glasba, Škerjančeva Marženka in Straussova simfonična pesnitev Don Juan R.. »Don Juan ... zadnjega menda še nismo slišali v Ljubljani. Naš simfonični orkester je danes kos tudi takšnim nalogam, kar mu je gotovo v čast. Občinstvo je bilo s skladbami in celotnim izvajanjem izredno zadovoljno.«

Podobno ugotavlja tudi ocenjevalec v Jutru. Med drugim pravi, da je izvajalska kvaliteta na tem koncertu možna le ob veliki predanosti, tehničnem znanju in umetniškem podajanju dirigenta in vodilnih simfonikov ta čas.

Za to sezono imam le oba koncertna lista za 2. koncert. Prikazana sta oba.

Koncertna lista za 2. koncert 1944/45, vir: Glasbena zbirka NUK

Tudi na koncertu RO 4. decembra 1944 pod Šijančevim vodstvom je nastopil solist violinist Miran Viher. Izvajali so predigro in Izoldino ljubezensko smrt iz Wagnerjeve opere Tristan in Izolda, Brahmsov Violinski koncert, Dvofakovo simfonično pesnitev Golob in simfonično pesnitev Tasso F. Liszta. »Orkester je bil vestno in temeljito pripravljen in smo krasne skladbe . uživali v popolnosti. Zreli nastop ., širo-kopotezni solist... ta povsem uspeli koncert ponovili 11. decembra. Edino, česar ne moremo zamolčati, je dejstvo, da ni bila na sporedu nobena slovenska simfonična skladba.«

Zadnji Šijančev koncert z RO leta 1945 je bil 20. februarja 1945. Na sporedu so bila naslednja dela: L. M. Škerjanc - Dramatična uvertura, K. Jeraj - Lepa Vida, Bravničar - Belokranjska rapsodija, Smetana - Vltava, Musorgski - Noč na Golem brdu in Liszt -Preludiji. Po tem datumu Šijanec z RO ni nastopil nikoli več.

Kot nekdo, ki Šijanca ni nikoli srečal, kaj šele, da bi ga lahko na kakem koncertu slišal, po vsem, kar sem prebral v Premrlovih, Škerjančevih in Lipovškovih ocenah, ugotavljam: Mladenič, poln samega sebe in z mnogo teoretičnega znanja, se je iz tehničnega perfekcionista, seveda ob sočasnem napredku RO, razvil v pravega mojstra, ki je enako dobro pripravljal in izvajal skladbe po obliki in vsebini. Če ne bi bilo dogodkov, ki so sledili, bi se moral razviti v odličnega dirigenta. Žal ni bilo tako, kar je vsekakor velika izguba za reproduktivno glasbeno umetnost pri nas, ne glede na to, da so se po njegovem odhodu v Ljubljani pojavili veliki dirigenti, kot sta Jakov Cipci in mladi Samo Hubad.

Zaradi še do danes ne povsem raziskanih in ugotovljenih razlogov Šijanec v Sloveniji ni nastopil dolgih 14 let.

Pripravil Andy
Se nadaljuje
*** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** ***
Več o knjigi in spletno naročilo 24/7
na straneh založbe PRO-ANDY, Andrej Ivanuša, s.p., Maribor.

Doslej objavljeno: TUJEC V DVEH DOMOVINAH
Doslej objavljeno: VOJNI SPOMINI 1914-1919 FRANJA MALGAJA
Doslej objavljeno: LEGENDARNI SLOVENSKI OBVEŠČEVALCI

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 1. Jun 2020 at 13:44

0 ogledov

1. junij je svetovni dan mleka
1. junij je za svetovni dan mleka razglasila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), in sicer leta 2001, z namenom, da bi tudi tako spodbujala in krepila zavedanje javnosti o pomenu mleka v prehrani v vseh deželah sveta. Hkrati so na ta dan deležne večje pozornosti tudi dejavnosti, povezane s proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov. V Sloveniji se je v letu 2019 ukvarjalo z rejo goved (po začasnih podatkih) približno 30.000 kmetijskih gospodarstev. Vsa skupaj so redila približno 483.000 glav goved, od tega je bilo 100.830 krav molznic. Najpogostejše kravje ime v Sloveniji v obdobju od 2000 do 2015 je bilo Pika. Tako je bilo namreč ime več kot 9.900 kravam v Sloveniji. Tik za Pikami so bile po pogostosti Šeke (teh je bilo več kot 9.600), tem pa so sledile Liske (več kot 6.200). Od kmetije do mlekarne Večino na slovenskih kmetijskih gospodarstvih pridelanega kravjega mleka odkupijo mlekarne in drugi odkupovalci. V 2019 je bilo odkupljenih približno 564.000 ton mleka, od tega so ga slovenske mlekarne odkupile skoraj 405.000 ton ali 72 %. V prvih treh mesecih leta 2020 so ga, ker se je izvoz na italijanski trg (zaradi pandemije covida 19) zaprl, odkupile še več; v marcu 2020 je bil ta delež 78-odstoten. Slovenske mlekarne so v 2019 proizvedle: 164.422 ton konzumnega mleka45.032 ton fermentiranih mlečnih izdelkov16.104 tone kravjega sira12.152 ton smetane Pijmo mleko in jejmo sir - ki nam ga dajeta narava in krave molznice. Vir: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8837?fbclid=IwAR2Yh03tSUGYMTbWaKPabU92_FPsN7TyYTmyU3S9cpOm8pm4_FrFqHwRgDQ

Mon, 1. Jun 2020 at 13:12

0 ogledov

Dišeči lipovi cvetovi okoli nas
Lipova drevesa so začela cveteti in omamen vonj se širi po ulicah in parkih. Ali poznamo drevo lipo in lipovca ter njuno uporabnost ?   Lipa Lipe (Tilia platyphyllos) običajno ne povezujemo z gozdom, čeprav je tudi gozdno drevo. Lipo največkrat vidimo na dvoriščih, kmetij, na vaških trgih, ob gostiščih, v parkih in drugje, kjer s svojo mogočno krošnjo delajo senco. Na prostem lahko razvije zelo veliko krošnjo in zato sodi med mogočnejša drevesa.   Lipa zraste do 40 metrov visoko, deblo pa doseže do 5 metrov premera. Ker zelo rada odganja iz panja, je pri zelo starih drevesih običajno skupaj zraščenih več debel. Doseže starost do 500 let. Deblo je ravno in ima sivorjavo skorjo. Na prostem se krošnja bujno razvije in je sestavljena iz debelih vej. V gozdu je krošnja manjša, veje pa ne dosežejo tako velikih premerov. Ima močno razvit koreninski sistem, pri katerem prednjačijo stranske korenine. Te zrastejo globoko v tla. Mladi poganjki so gladki, rdečerjavi in v začetku dlakavi. Listi so premenjalno nameščeni, veliki od 7 do 17 cm dolgi, nepravilno srčaste oblike, na koncu zašiljeni in na robu drobno nažagani. Pecelj je dolg do 5 cm in dlakav. Cvetovi običajno rastejo v socvetjih po tri. Cveti junija. Iz cvetov se razvijejo okroglasti oreški, ki so zelo trdi in dlakavi. Imajo 4 ali 5 vzdolžnih reber. Vsak orešek vsebuje eno ali dve semeni.   Lipa je razširjena po vsej Sloveniji. Pojavlja se predvsem kot primes v hrastovih in bukovih gozdovih vse do 1500 m visoko, izjemoma tudi više. Dobro uspeva na globokih apnenih tleh, ki so bogata z mineralnimi hranili in so dovolj vlažna. Slabo prenaša mraz, sušo in onesnažen zrak.   Lipov les je mehak in lahek. Njegova gostota znaša od 320 do 560 kg/m3. Je belkaste ali rumenkaste barve in izrazitega ter prijetnega vonja. Uporablja se v rezbarstvu in mizarstvu, za izdelavo pohištva, glasbil, igrač itd.   Uporabnost lipe je velika. Zaradi velike krošnje jo sadimo na trgih, v parkih in večjih vrtovih. Cvetje ima številne zdravilne lastnosti, zato ga nabiramo in sušimo za čaj. Lipo imajo radi čebelarji, saj je zelo medonosna drevesna vrsta. Ličje je mogoče uporabljati za izdelavo vrvi, vreč, košar, obutve in za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu.   Lipa in lipovec   Junij je primeren mesec, da se naučimo ločevati lipo (Tilia platyphyllos) od lipovca (Tilia cordata), če tega seveda še ne znamo. Da ne bo pomote: gre za dve različni drevesni vrsti in ne morda za žensko in moško drevo. Nad razpotjem pri jezeru rastejo drevesa lip in lipovcev druga ob drugem, zato je tu najprimernejši kraj za uk.   Poglejmo si najprej liste: listi lipe so opazno večji, in če pogledamo na spodnjo stran, opazimo v pazduhah žil šopke belih dlačic. Pri lipovcu, imenovanem tudi majhnolistna lipa, so te dlačice rjave. Pozornost naj velja tudi cvetju: pri lipi so v enem socvetju po trije cvetovi, pri lipovcu je nad ovršnim listom združenih 5-15 cvetov. Pri lipi so socvetja viseča, pri lipovcu štrlijo izza listov v vse smeri. Vrsti se razlikujeta tudi v času cvetenja: lipa začne cveteti teden ali dva prej kot lipovec. Jeseni lahko plodove pri lipovcu med prsti stremo, pri lipi pa ne, ker je njihova lupina močno olesenela.   Listje lipe       Listje lipovca  Vaško drevo, značilno za vasi slovenskih (pa tudi nemških) pokrajin, je običajno lipa. Razvije širšo krošnjo, pa tudi bolj dolgoživa je od lipovca; doživi celo 1000 let. V nasprotju z lipo naletimo na lipovec v gozdu. Je razmeroma redko, vendar cenjeno gozdno drevo. Dišeče cvetje obeh vrst nabirajo za zdravilne čaje, obe imata veljavo tudi kot medonosni vrsti. Lipa in lipovec sta v Sloveniji avtohtona.   Najevska lipa     Najevska lipa ali Najevnikov lipovec (Tilia cordata) raste ob domačiji Osojnik (po domače Najevnik) na Ludranskem vrhu južno od Črne na Koroškem. Obseg debla drevesa, ki je znano kot najdebelejše drevo v Sloveniji, je nekoč meril 11.24 m, po meritvah leta 1980, ko je propadel del starega oboda debla, pa le še 10.56 cm. Danes enotno deblo je domnevno zraslo iz sedmih debel, česar pa ne bomo nikoli zagotovo vedeli, saj je drevo danes votlo. Višina Najevske lipe znaša 24 m, starost pa je ocenjena na 500 let. Leta 1993 je bila lipa sanirana po načelih sodobne drevesne kirurgije in je danes še vedno v dobrem stanju.   Najevska lipa je izjemna po svojem izgledu, starosti, pričevalnosti in seveda merah:višina: 24 m, obseg: 10,56 m   Nariodna pesem Lipa zelenela je      Lipa zelenela jetam v dišečem gaju,s cvetjem me posipala,d'jal sem, da sem v raju. Veje raztezavalak nebu je visoko,meni pa je do srcasegala globoko. Ptičice je lipicav senčico vabila,kadar ležal sem pod njo,me je ohladila. Revica pa je sedajskoraj ovenela,cvetje, listje zelenozima ji je vzela. Spavaj, draga ljubica !Večno ne boš spala,nova pomlad zelenanovi cvet bo gnala. Pesem Lipa zelenela je - je zapel tudi Slovenski oktet      

Mon, 1. Jun 2020 at 11:59

0 ogledov

Skrajno levičarska organizacija ANTIFA – teroristična organizacija
Predsednik ZDA Donald Trump je na družbenem omrežju Twitter napovedal, da bodo Združene države Amerike skrajno levo gibanje Antifa razglasile za teroristično organizacijo.   Antifa, beseda je okrajšava za antifašizem, je ohlapno organizirano gibanje skrajno levih aktivistov, ki nasprotujejo skrajni desnici. Za doseganje političnih ciljev ter širjenje lastnih vrednot in ideologij, med katere pogosto spadajo antikapitalizem, socializem in anarhizem, se zatekajo tudi k nasilju. Predsednik ZDA je v zadnjih dneh večkrat poudaril, da so za nasilje na protestih v prvi vrsti odgovorne ekstremistične skupine. Gibanje Antifa je bilo v zadnjih letih večkrat tarča kritik Donalda Trumpa. Pogosto jim je namreč očital, da so odgovorni za nasilno zaostritev javnih prireditev ali protestov.   Eden najbolj odmevnih tovrstnih dogodkov se je zgodil leta 2017 v mestu Charlottesville, ko so pripadniki Antifa napadli shod neonacistov. Je pa zanimivo da tem naši levi mediji temu ne povzročajo preveč pomembnosti, tudi slovenski Antifi ne. Že vedo zakaj!      

Mon, 1. Jun 2020 at 07:56

0 ogledov

Brezplačni webinar - Pomembnost upravljavskih orodij za organizacije in posameznike- torek 2.6.2020 ob 16 uri
Zadeva: Serija brezplačnih webinarjev z naslovom: Denar, kriptovalute in blockchain tehnologija po »korona času«.    Organizatorji serije vebinarjev so : FKPV - Fakulteta za komercialne in poslovne vede, aplikacija PalmaBot ter portal Kriptovalute.si in Abitura Celje.   Namen serije brezplačnih webinarjev je odstiranje tančic in razbijanje mitov o investicijskih in borznih financah. Omenjene teme želimo približati prvenstveno študentom FKPV in ostali zainteresirani javnosti.   Pod okriljem FKPV, ki kot prva slovenska fakulteta izvaja izbirni predmet »Uporaba blockchain tehnologije in kripto valut«, bodo ostali soorganizatorji prispevali svoje znanje in izkušnje na aktualnem področju.   Korona kriza je dodobra zatresla cel svet, hkrati pa so digitalne rešitve doživele izjemen pospešek, ki mu danes kar ni videti konca. To vpliva na spremembe v gospodarstvu in financah, kar pa zahteva hitro prilagoditev podjetij, družbe kot celote in vsakega posameznika. Razumevanje le-teh in aktivno ukrepanje pomeni ključno razliko med zdajšnjimi in bodočimi poraženci ali zmagovalci. Spomnimo na naslednji rek »Kdor spi, ta zamudi.«     Naslovi posameznih tem webinarja so:   1.      Zgodovina denarja – 21.5.2020 2.      Blockchain in razvoj kripto sredstev 26.5.2020 ob 16 uri 3.      Finančni instrumenti in razvoj borz – četrtek 28.5.2020 ob 14 uri 4.      Pomembnost upravljavskih orodij za organizacije in posameznike- torek 2.6.2020 ob 16 uri. 5.      Kako se lotiti investiranja? Kje začeti? 6.      Zavedanje o varnosti na internetu pri upravljanju s premoženjem.   Kako se lahko udeležite? Webinar se bo izvajal s pomočjo Zoom aplikacije. Za vsako srečanje bomo objavili nov zoom link za dostop ter samostojno povabilo.   Četrto srečanje bo v torek 2.6.2020 ob 16 uri na zoom povezavi      https://us02web.zoom.us/j/81541385976?pwd=MmFoajZhNDhJRHNKZzhNand6eEdzdz09     Vsebina četrtega srečanja je Pomembnost upravljavskih orodij za organizacije in posameznike.   Posnetki predavanj so dostopni na : 21.5.2020 – https://www.youtube.com/watch?v=9Sx-EOrAi_w&feature=youtu.be   26.5.2020 – https://www.youtube.com/watch?v=_tjMemKpcik&feature=youtu.be  

Mon, 1. Jun 2020 at 07:05

1 ogledov

Hude težave blogerja Ronija Kordiša HAD-a s pojasnjevanjem, od kje prihodki!
Včeraj smo na našem spletnem vfokusu objavili zelo odmeven članek o blogerju Roniju Kordišu Hadu, kjer sem ga kot influencerja in znano medijsko osebnost javno vprašal, naj odgovori na v preteklosti že večkrat zastavljeno vprašanje: Kdo plačuje Ronija Kordiša Hada in njegov spletni blog had.si? Namreč, Kordiš je izrazito agresiven politični pisec, levi skrajnež, ki je že večkrat medijsko moril nedolžne državljane, človek z močnimi političnimi povezavami, ki jih ne skriva! Očitno iz tega črpa svojo moč obračunavanja z nasprotniki in žrtvami, ki jih medijsko mori po naročilu?  IN ODGOVOR? Roni Kordiš se je odzval na pritlehen način z otročjim kazanjem mišic, pardon, bojda obiskom njegovega bloga, kjer je podal printscreen do ne ravno najbolj zanesljivega servisa. Seveda ni pozabil z norčavo nesramnim vprašanjem, če je Janez obljubil nagrado: Boris, saj te nihče ne bere? A je Janez obljubil nagrado? pic.twitter.com/rvs480pZqI — Roni Kordiš (@had) May 31, 2020 In kasneje še s twitom v nadaljevanju, kjer se v njemu že zelo znani "maniri" norčuje, da je v kvoti kaviar socialistov in obenem grozi z računom za slike, ki so bile potrebne za predstavitev blogerja in njegovega boemskega življenja širšemu občinstvu: klinc, kaviar ni veganski, sem se pa odlocil, da narocim tartufe ... sej to tut steje v kvoto “kaviar socialistov”??bom pa racun kar na @boriscipot1 in @vfokusu narocil - ukradene fotke bodo poplacale letosnji dopust v @Croatia_hr pic.twitter.com/EfYJULBivR — Roni Kordiš (@had) May 31, 2020 Torej, Roni Kordiš Had ni odgovoril na vprašanje, od kje mu denar za poslovanje in lagodno življenje, ampak se obnaša nezrelo, nesramno in pobalinsko!  Očitno misli, da lahko počne karkoli se mu zljubi! Ne smemo se čuditi temu obnašanju, vendarle se gre za človeka, ki med drugim izvaja medijske umore in se na vse načine posmehuje sodržavljanom! Kot je znano in se s tem zelo rad pohvali, bi naj bil avtor besede domoljupci, ki pomeni slabšalnico za sodržavljane, ki so domoljubi. Obstaja velik dvom v to, da bi bil Kordiš "izumitelj" besede domopljupci, vendar jo množično uporablja pri obračunavanju s komentatorji na družbenem omrežju Twitter in tudi kar tako, v namene discipliniranja manj veščih.  Ironija pri vsem tem je ta, da je največ domoljubov ravno med ljudmi, ki delajo z zemljo in so na rodno grudo zelo navezani. Torej kmetje, po kordiševo domoljupci so tisti, ki skrbijo za hrano na krožniku Ronija Kordiša Hada, da ni lačen! Razumeti je, da je zagata omenjenega blogerja Ronija Kordiša huda, ker nikakor v vsem tem času, od l. 2005 ni zmogel odgovoriti na preprosto vprašanje, kdo mu plačuje, vendar to ne more ostati nepojasnjeno! Torej, kdo plačuje storitve izdajanja strogo skrajno levičarskega bloga had.si, ki ga poganja že 15 let? Namesto, da bi kot javna osebnost natančno in transparentno odgovoril, od kje prihodki, se je raje zatekel k temu, kar najbolj obvlada: zasmehovanju in grožnjam!  Zato bomo še enkrat ponovili vprašanje in s tem dali znanemu influencerju še enkrat možnost, da pojasni: Kdo te plačuje Roni Kordiš - Had? VPRAŠANJE ZA FURS IN PREDSEDNIKA VLADE! Na tem mestu tudi pozivamo Finančno upravo Republike Slovenije, da preveri, od česa živijo influencerji Roni Kordiš Had, Franci Kek, Zlatko Čordić, Domen Savić, Bogdan Biščak in drugi, v ljubljanskem političnem podzemlju znani kot "vojščaki" Gregorja Golobiča! Vprašanje naslavljamo tudi na predsednika vlade.  Boris Cipot

Mon, 1. Jun 2020 at 07:01

0 ogledov

Ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec med Luštovimi paradižniki
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je v petek popoldne obiskala podjetje Lušt, kjer se je srečala tudi z županom Občine Turnišče Borutom Horvatom. Glavni namen obiska ministrice Aleksandre Pivec v podjetju Paradajz je bil, da družba in občina Turnišče predstavita načrte podjetja Paradajz v občini Turnišče. Po županovih besedah je njihov namen širjenje podjetja, z ministrico Aleksandro Pivec pa je tekla beseda o tem, kako do te širitve priti. VIDEO: Ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec
Teme
knjige podlistek

Zadnji komentarji

Robert Ivačič :

30.05.2020 03:05

https://carm.org/are-the-apparitions-of-mary-really-mary https://carm.org/catholic/what-are-the-approved-mary-apparitions-of-the-roman-catholic-church Are apparitions of Mary, such as Lady Fatima, true messages from God? https://www.gotquestions.org/lady-fatima.html https://www.gotquestions.org/INTL/lady-fatima.html This article has been translated into the following languages: Deutsch Español Français Italiano Nederlands Polski Português Tagalog Hrvatski https://www.gotquestions.org/Hrvatski/Marijina-ukazanja.html Pitanje: Jesu li Marijina ukazanja, poput Gospe Fatimske, stvarno poruke od Boga? Odgovor: U katoličkoj tradiciji postoje mnoga izvješća o pojavljivanju Marije, anđela i/ili svetaca koji su nosili poruke od Boga. Sasvim je izgledno da su ljudi barem u nekim od tih slučajeva uistinu vidjeli nešto nadnaravno. Iako su neka od prijavljenih viđenja na raznim mjestima djela prevaranata, neka ukazanja čine se autentičnima. Međutim, autentičnost ukazanja ne mora biti dokaz da je poruka došla od Boga, niti da se radi o stvarnom pojavljivanju Marije ili nekog anđela ili sveca. Sveto pismo nam govori da se Sotona i njegovi demoni prerušavaju u anđele svjetla (2. Korinćanima 11,14-15). Sotonska prijevara jedno je od mogućih objašnjenja ukazanja. Otkriti je li neka poruka »varavi čudesni znak« ili uistinu dolazi od Boga možemo samo usporedimo li ukazanje sa Svetim pismom. Ukoliko učenja koja se vežu uz ta ukazanja proturječe Božjoj riječi, onda je narav samih ukazanja sotonska. Proučavanje učenja Gospe Fatimske sa »Čudom Sunca« dobar je primjer. Web stranicu s detaljnim opisima »Čuda Sunca« možete naći na: www.religion-cults.com/fatima/sun.htm. Uistinu se čini da se nešto spektakularno dogodilo 13. listopada 1917....nešto se uistinu pojavilo i donijelo poruku. Činjenica da se to točno vrijeme podudaralo s onim što je bilo rečeno djeci pastirima tri mjeseca prije toga povezuje taj događaj s ukazanjima koja su bili vidjeli prethodnih mjeseci – prvo ukazanje anđela, a zatim »Gospe Fatimske«. Kada se poruka Fatime usporedi s biblijskim učenjem, očigledno je da ta poruka sadrži mješavinu malog dijela biblijske istine i nekoliko nebiblijskih običaja i učenja. Sljedeće odlomke citiramo izravno s web stranice posvećene »Gospi Fatimskoj« www.fatima.org. Određene riječi i rečenice potcrtali smo kako bismo ih označili kao nebiblijske (odnosno, Biblija ih ne poučava) ili antibiblijske (suprotne Bibliji). Nakon oduljih citata naći ćete više informacija o posebnim razlozima zbog kojih ova ukazanja treba svrstati pod »varave čudesne znakove«. Slijedi citirani sažetak općenite poruke koju donosi Gospa Fatimska: Općenita poruka »Općenita poruka Fatime nije složena. Njene molbe potiču na molitvu, okajanje, pokajanje i žrtvu te napuštanje grijeha. Prije no što se Gospa pojavila djeci pastirima – Lucy, Franciscu i Jacinti, posjetio ih je Anđeo Mira. Anđeo je pripremio djecu za primanje blažene Djevice Marije, a njegove su upute važan vid Poruke koji se često previdi. »Anđeo je djeci pokazao žarki, pažljivi i prisebni način na koji bismo svi trebali moliti, te strahopoštovanje koje bismo trebali pokazati Bogu u molitvi. Također im je objasnio veliku važnost molitve i prinošenja žrtava u okajanju uvreda počinjenih protiv Boga. Rekao im je: 'Od čega god možete učinite žrtvu i prinesite je Bogu kao čin okajanja grijeha kojima je On bio uvrijeđen, te u molbama za obraćenje grješnika.' U svome trećem i posljednjem ukazivanju djeci, Anđeo im je podijelio Svetu pričest i pokazao pravi način za primanje našega Gospodina u Euharistiji: sve troje kleknuli su kako bi primili pričest; Lucy je primila Svetu hostiju na jezik, a Anđeo je podijelo Krv Kaleža između Francisca i Jacinte.« »Gospa je naglasila važnost moljenja Krunice u svakome njenom ukazanju, tražeći od djece da svaki dan mole Krunicu za mir. Drugi glavni dio poruke Fatime je posvećenost našoj Gospi od Bezgrješnog srca, koja je strašno uvrijeđena i povrijeđena grijesima čovječanstva i od nas s ljubavlju traži da je utješimo okajanjima. Pokazala je svoje srce okruženo trnjem (koje je predstavljalo grijehe protiv njenoga Bezgrješnog srca) djeci, koja su razumjela da je njihove žrtve mogu utješiti.« »Djeca su također vidjela da je Bog strašno uvrijeđen grijesima čovječanstva te da želi da svaki od nas, kao i cijelo čovječanstvo, odbaci grijeh i okaje svoje zločine molitvom i požrtvovnošću. Tužna je Gospa zaklinjala: 'Nemojte više vrijeđati Boga Gospodina našega jer je već previše uvreda podnio!'« »Djeci je također bilo rečeno da se mole i žrtvuju za grješnike, kako bi ih spasili od pakla. Nakratko im je bilo pokazano viđenje pakla, nakon čega im je Gospa rekla: ‘Vidjeli ste pakao gdje duše jadnih grješnika idu. Kako biste ih spasili, Bog u svijetu želi ustanoviti sljedbu moga Bezgrješnoga Srca. Učinite li ovo što vam govorim, mnoge će duše biti spašene i vladat će mir.'« »Gospa nam je otkrila specifični korijen svih nevolja u svijetu, onaj koji uzrokuje ratove i slične grozne patnje: to je grijeh. Zatim je dala rješenje; prvo za pojedince, a zatim za crkvene vođe. Bog traži da ga svatko od nas prestane vrijeđati. Moramo se moliti, posebice Krunicu. Čestim moljenjem Krunice dobit ćemo milosti koje nam trebaju za pobjedu nad grijehom. Bog želi da se molimo mome Bezgrješnom srcu i da radimo na širenju tih molitava u cijelom svijetu. Gospa je rekla: ‘Moje Bezgrješno Srce bit će vaše utočište i put koji će vas voditi k Bogu.' Želimo li doći k Bogu, siguran put prema njemu naći ćemo budemo li posvećeni Bezgrješnome Srcu njegove Majke.« »Kako bismo neprekidno bili sve bliži njoj, a prema tome i njenome Sinu, Gospa je naglasila važnost moljenja Krunice svaki dan barem pedeset godina. Tražila je da nosimo smeđi škapular. I trebamo prinositi žrtve, posebice žrtvu vršenja naše svakodnevne dužnosti, u okajanju grijeha počinjenih protiv našega Gospodina i naše Gospe. Također je naglasila potrebu za molitvama i žrtvama za spašavanje grješnika iz pakla. Poruka Fatime pojedinim dušama sažeta je u ovim navodima.« Na istoj je web stranici zapisan razgovor Sestre Lucy (desetogodišnje pastirice koja je bila jedno od troje djece koji su vidjeli ukazanja 1917.) i Oca Fuentesa. Intervju datira iz 1957. godine i u njemu se najviše govori o Fatimi i njenoj poruci, a tamo Sestra Lucy kaže sljedeće: »Oče, vrag je raspoložen za ulazak u odlučujuću bitku s Blaženom Djevicom i vrag zna što Boga najviše vrijeđa i što će u najkraćem vremenskom razdoblju zadobiti najviše duša za Njega. Zbog toga vrag čini sve što može kako bi pridobio duše posvećene Bogu, jer će tako uspjeti u nakani da vođe napuste duše vjernih, kako bi ih lakše dohvatio.« »Oče, Presveta Djevica nije mi rekla da se nalazimo u posljednjim vremenima, ali mi je dala to do znanja na tri načina. Prvo, rekla mi je da vrag želi ući u odlučujuću bitku protiv Djevice. Odlučujuća bitka je konačna bitka iz koje će jedna strana izaći kao pobjednik, a druga će doživjeti poraz. Prema tome, od sad pa nadalje moramo odlučiti na koju ćemo stranu stati. Ili smo za Boga ili za vraga – nema druge mogućnosti.« »Drugo, rekla je mojim rođacima i meni da Bog daje dvije posljednje pomoći svijetu. To su Sveta Krunica i molitve upućene Bezgrješnome Srcu Marijinom. To su dvije posljednje pomoći koje znače da neće biti drugih. »Treće, u planovima božanske providnosti Bog uvijek, prije no što će kazniti svijet, iscrpi svu moguću pomoć. Sad, kada bude vidio da svijet uopće ne obraća pažnju, kako mi kažemo na naš nesavršeni način govora, On nam, uznemirena srca, nudi posljednji način spasenja, svoju Presvetu Majku. Čini to uznemirena srca jer prezrete li i odbacite ovo krajnje sredstvo, nećemo više imati oproštenja s Neba, jer ćemo počiniti grijeh koji Evanđelja nazivaju grijehom protiv Duha Svetoga. Taj se grijeh sastoji od otvorenog odbacivanja, s punim znanjem i prihvaćanjem, spasenja koje On nudi. Sjetimo se da je Isus Krist vrlo dobar Sin i neće dopustiti da vrijeđamo i prezremo njegovu Presvetu Majku. Tijekom mnogih stoljeća Crkvene povijesti zapisali smo jasno svjedočanstvo koje, strašnim kaznama koje zapadaju one koji napadnu čast njegove Presvete Majke, pokazuje kako je naš Gospodin Isus Krist uvijek branio čast svoje Majke.« »Dva načina po kojima se svijet može spasiti su molitva i žrtve. [O svetoj Krunici, Sestra Lucy je rekla:] Vidite, Oče, Presveta Djevica, u ovim posljednjim vremenima u kojima živimo, dala je novu učinkovitost izgovaranju molitava Krunice, i to u tolikoj mjeri da nema problema, bez obzira koliko može biti težak, bilo da je vremenit ili nadasve duhovan, u duhovnom životu bilo koga od nas, naših obitelji, obitelji u svijetu ili zajednica vjernika, ili čak u životima naroda i nacija, koji se ne mogu riješiti molitvom Svete Krunice. Svetom krunicom mi ćemo se posvetiti. Utješit ćemo našega Gospodina i postići spasenje za mnoge duše.« Na kraju, posvećenost Bezgrješnome Srcu Marije, naše Presvete Majke, sastoji se u tome da Nju smatramo Prijestoljem milosti, dobrote i oprosta, te sigurnim vratima za ulazak u Nebo.« U gornjim odlomcima koji se tiču poruke za koju Sestra Lucy misli da je ukazanje htjelo da prenese svijetu, nalazite uistinu mnogo stvari koje ne samo da se ne nalaze u Svetome pismu, nego mu čak proturječe. 1) Mariju naziva »Presvetom Majkom« i govori se da ima »Bezgrješno Srce«. Pod tim oni ne misle da joj je dana pravednost i svetost koja se daje svetima preko pripisane im Kristove pravednosti, nego da je bila spašena od grijeha u bilo kojem obliku tako što je bila začeta u majčinoj utrobi bez mrlje istočnoga grijeha. Biblija nikada o Mariji ne govori kao o bezgrješnoj ženi. Nikada ne govori da je imala bezgrješno srce. Naprotiv, ona Boga naziva svojim Spasiteljem (Luka 1,47). To je, čini se, smješta uz bok ostalome čovječanstvu, ali Katolička crkva smatra da je Marija bila spašena od grijeha po Kristovim zaslugama tako što je bezgrješno začeta, a potom živjela bezgrješan život. Ponovno, to se nigdje ne poučava u Svetome pismu. Naprotiv, Sveto pismo poučava da postoji samo jedna iznimka istini da smo svi grješnici (Rimljanima 3,10; 3,23; itd.). Ta jedina iznimka je Isus Krist (2. Korinćanima 5,21; 1. Petrova 2,22; 1. Ivanova 3,5). 2) Sestra Lucy priča o posvećenosti »Bezgrješnome Srcu« Marijinom i moljenju krunice kao o »posljednje dvije pomoći svijetu«. Također tvrdi da nema problema koji se ne može riješiti moljenjem krunice. Učenje je Fatime da će se moljenjem krunice spasiti mnoge duše. I opet, takvo učenje ne nalazimo nigdje u Svetome pismu. Glavna molitva u krunici je »Zdravomarija« koja se ponavlja pedeset puta. Prvu polovicu te molitve čini tekst iz Svetoga pisma kojim anđeo pozdravlja Mariju: »Zdravo Marijo, milosti puna, Gospodin s tobom, blažena ti među ženama i blažen plod utrobe tvoje, Isus...» ali drugi dio molitve kaže: »...»Sveta Marijo, Majko Božja, moli za nas grješnike sad i času smrti naše.« Osim što Mariji daje naziv koji joj Biblija ne daje, također traži od Marije da se moli za nas. Uistinu, katolici Mariju ne smatraju samo onom kroz koju izvire SVA Božja milost i onom koja posreduje kod svoga Sina u ime nas, nego joj također upućuju molitve da izbavi ljude od grijeha, rata itd. Molitva Mariji Pape Ivana Pavla II. iz ranih osamdesetih godina 20. stoljeća, primjer je toga. U toj molitvi on neprestano zaklinje Mariju da nas »izbavi« od nuklearnoga rata, gladi, samouništenja, nepravde itd. Ponovno, nigdje u Bibliji nećete naći neku pobožnu osobu kako se moli bilo kome drugom osim Bogu, niti da traži da bilo tko za nju posreduje osim onih koji još uvijek žive na zemlji. Naprotiv, Sveto pismo nas upućuje da se molimo Bogu (Luk 11,1-2; Matej 6,6-9; Filipljanima 4,6; Djela 8,22; Luka 10,2; itd.)! Bog nas ohrabruje da odvažno stupimo pred prijestolje milosti (Njegovo prijestolje) kako bismo našli milost i pravodobnu pomoć (Hebrejima 4,14-16). Bog nam je ostavio obećanje da Sveti Duh posreduje za nas u skladu s voljom Božjom neizrecivim uzdisajima (Rimljanima 8,26). Zašto bismo trebali ići preko svetaca, anđela ili Marije, posebice uzmemo li u obzir činjenicu da se niti takav primjer niti zapovijed ne nalaze nigdje u Bibliji? Samo je jedan primjer dvije stvari koji se ponavlja u Svetome pismu: a) Molitva se upućuje samo Bogu (1. Korinćanima 11,5; Rimljanima 10,1; Rimljanima 15,30; Djela 12,5; Djela 10,2; Djela 8,24; Djela 1,24; Zaharija 8,21-22; Jona 2,7; 4,2; itd.) b) Zahtjevi za molitve upućuju se samo živima (1. Solunjanima 5,25; 2. Solunjanima 3,1; Hebrejima 13,18; itd.) Povrh toga, nigdje se ne poučava da Marija sve vidi, sve čuje i sve zna (niti nešto približno) što bi trebalo biti istina da bi ona mogla čuti i odgovoriti na mnoštvo molitava koje joj upućuju mnogi katolici koji joj se u isto vrijeme mole širom svijeta. Umjesto toga Sveto pismo poučava da su i anđeli i duhovi mrtvih ograničena bića, te da mogu biti samo na jednome mjestu u isto vrijeme (Daniel 9,20-23; Luka 16,19 i dalje). 3) Jedna od opetovanih poruka Fatime jest poziv na osobno »okajanje« ili »pokoru«. Ovaj katolički koncept poučava da Bogu i Mariji trebamo dati nadoknadu za grijehe koje smo počinili protiv njih. Da ponovimo jedan izraz iz »Općenite poruke«, anđeo je rekao djeci da od čega god mogu učine žrtvu i prinesu je Bogu »kao čin okajanja grijeha kojima je On bio uvrijeđen…« Okajanje je »ispaštanje ... nešto što se čini ili plaća kao nadoknada; kompenzacija«. Ovo se veže uz rimokatoličko učenje o vremenitoj kazni koju osoba može riješiti putem pokore ili preko određenog vremena koje će provesti kasnije u čistilištu. Biblija NIKAD ne govori o potrebi »okajanja« naših grijeha ili vršenja »pokore« kako bismo platili za svoje grijehe. Naprotiv, Biblija poučava da trebamo dati svoje živote kao žive žrtve Bogu u odazivu i zahvalnosti za sva milosrđa koja nam je iskazao u spasenju (Rimljanima 12,1-2). Kada netko postane kršćaninom, njegovi su grijesi oprošteni i u potpunosti plaćeni u Kristu. Iza toga ne preostaje nikakvo plaćanje koje se za njih može učiniti; nije potrebno nikakvo daljnje okajanje. 4) Ključni aspekt Fatime je klanjanje i štovanje koje se iskazuje slikama vezanim uz ukazanja. Po cijeloj Bibliji možete vidjeti da svaki put kad se netko klanja pred nekim »svecem« ili anđelom, kaže im se da ustanu i da prestanu. Takvo se obožavanje prihvaća jedino kada se čini »Anđelu Gospodnjem« (predutjelovljenom Kristu), ili Isusu, ili Bogu Ocu. Katolici naglašavaju razliku između »štovanja» Boga i »uzvisivanja« Marije i svetaca; ali kada je apostol Ivan pao ničice pred anđelom, anđeo ga nije pitao: »Je li to što mi iskazuješ štovanje ili uzvisivanje?« Anđeo mu jednostavno kaže da prestane i da »štuje Boga« (Otkrivenje 19,10). Također, kada je Petra »uzvisivao« (prokuneo – grčka riječ koju Katolička crkva koristi za »obožavanje» koje se razlikuje »štovanja« koje zaslužuje samo Bog) Kornelije u Djelima 10,25, Petar Korneliju kaže: »Ustani! I ja sam samo čovjek!« Moram primijetiti da se ista ta riječ koristi u odlomku iz Otkrivenja koji smo spomenuli. Prema tome, opetovani primjer u kojemu netko uzvisuje anđela ili »sveca« uvijek prati zapovijed da prestanu! Prema tome, molitve Mariji u suprotnosti su s biblijskom opomenom da se molimo Bogu i biblijskim primjerom takve molitve. Također, nelogično je zamijeniti molitvu sveznajućem, svemogućem, ljubavlju ispunjenom Bogu (Psalam 139; Hebrejima 4,14-16) molitvom nekome svecu ili Mariji, kada nema nikakva biblijskog dokaza da oni uopće mogu čuti molitve! Moliti se svecima i Mariji širom svijeta znači pripisati im atribute sveprisutnosti i sveznanja koje posjeduje samo Bog…to je uistinu idolopoklonstvo! 5) Na kraju, u pogledu »Čuda Sunca«, postoje opetovani slučajevi u kojim se »varavi čudesni znakovi« javljaju u Svetome pismu (Izlazak 7,22; 8,7; 8,18; Matej 24,24; Marko 13,22; Otkrivenje 13,13-14). Bog nam čak kaže u Ponovljenom zakonu 13,1, i dalje, da nekoga tko prorokuje nešto što se obistini ili dade »znak« koji se čini čudesnim, a poučava štovanje stranih bogova, ne smijemo poslušati, nego ga tretirati kao lažnoga proroka. Za kršćanina, »sadržaj vjere« treba biti Biblija i njeno učenje (Izaija 8,20; 2. Timoteju 3,16). Iako katolici mogu tvrditi da nas »Gospa Fatimska« ne poziva na štovanje »stranih bogova« nego na štovanje pravoga Boga, ideja uzvisivanja Marije do te mjere da se njeno »Bezgrješno Srce« stavlja na istu razinu kao i Isusovo »Sveto Srce« neosporno je uzvisivanje pobožne žene na položaj koji joj se u Svetome pismu nikad ne daje...položaj jednakosti s Bogom; jer davati joj čast koju dajemo Kristu znači upravo to. Slično tomu, staviti Mariju u središte pozornosti do te mjere da više vremena provodimo moleći se njoj nego Bogu također je idolopoklonstvo, posebice u svjetlu izravnih zapovijedi Svetoga pisma da se molimo Bogu i potpunoj tišini u pogledu bilo kakvog uzvisivanja Marije. Je li »Čudo Sunca« bilo varavi čudesni znak? Na temelju biblijskog učenja svakako se čini da je tako. Sotoni nije problem pomiješati dovoljno istine, kako bi učenje zvučalo ispravno, s dovoljno laži da nam osudi duše na pakao. Gdje se u cijeloj poruci Fatime uopće spominje evanđelje spasenja po milosti kroz vjeru u Krista...poruka koja se neprestano ponavlja cijelim Novim zavjetom? Gdje se ikad spominje da spasenje dolazi samo po Kristovu dovršenom djelu na Kalvariji te da naša djela nemaju nikakve zasluge odvojeno od njega? Pokora i donošenje prinosa u svrhu okajanja za grijehe dijametralno su suprotni Kristovu dovršenom djelu na Kalvariji i našoj potrebi za spasenje samo po milosti kroz vjeru u njega samoga. Zazivanje Marije i njenoga Bezgrješnoga Srca te recitiranje Krunice kao krajnjeg i konačnog sredstva spašavanja duša pljuska je u lice biblijskim istinama poput one koju nalazimo u Djelima 4,12 i 1. Timoteju 2,5. »Uza Zakon! Uza svjedočanstvo! Ne govore li po ovoj riječi, to je zato što u njima nema svjetlosti« (Izaija 8,20, dosl. prijevod). Vprašanje: Kaj pravi Sveto pismo o devici Mariji? https://www.gotquestions.org/Slovenscina/Devici-Mariji.html Odgovor: Marija, Jezusova mama, je bila opisana kot »obdarjena z milostjo« (Evangelij po Luku 1,28). Izraz prihaja iz grške besede, ki v bistvu pomeni »veliko milosti,« Marija je prejela veliko Božje milosti. Milost je »nezaslužena naklonjenost« in pomeni, da prejmemo Božji blagoslov kljub dejstvu, da si tega ne zaslužimo. Marija je potrebovala Božjo, odrešujočo milost tako, kot vsi ostali. Marija je razumela to dejstvo, kot je to izjavila v Evangeliju po Luku 1,47, »in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku.« Marija se je zavedala, da potrebuje Odrešenika. Sveto pismo nikoli ne pravi, da je bila Marija kaj več kot le navadna ženska, ki jo je Bog izbral, da jo uporabi na nenavaden način. Da, Marija je ravnala pravično po postavi, ker je prejela Božjo naklonjenost (milost), kot to piše v Evangeliju po Luku 1,26-28. Hkrati pa je bila Marija grešna oseba, ki je potrebovala Jezusa Kristusa kot svojega Zveličarja, tako kot vsi drugi (Pridigar 7,20; Pismo Rimljanom 3,23, 6,23; Prvo Janezovo pismo 1,8). Marija ni bila brezmadežno spočeta. Sveto pismo ne omenja, da bi Marijino rojstvo bilo kaj drugačno od vseh drugih rojstev. Bila je devica, ko je rodila Jezusa po Svetem Duhu, ki je prišel nadnjo (Evangelij po Luku 1,34-38), toda ideja o Marijinem večnem devištvu ni Svetopisemska. Evangelij po Mateju 1,24b-25 govori o Jožefu in pravi tako: »Vzel je svojo ženo k sebi in ni je poznal, dokler ni rodila sina; in imenoval ga je Jezus.« Beseda »dokler« jasno nakazuje, da Jožef in Marija nista imela spolnih odnosov, vse dokler Marija ni rodila Jezusa, potem pa sta imela spolne odnose. Marija je ostala devica, do Jezusovega rojstva, vendar sta Jožef in Marija imela še nekaj otrok potem, ko je rodila Jezusa, prvorojenca. Jezus je imel štiri polbrate: Jakoba, Jožefa, Simona in Judo (Evangelij po Mateju 13,55). Jezus je tudi imel polsestre, toda te niso niti imenovane niti naštete (Evangelij po Mateju 13:55-56). Bog je blagoslovil Marijo s tem, da je bila rodovitna in je rodila še več otrok, kar je v tisti kulturi bil (kot bi moralo biti danes v naši) najjasnejši znak Božjega blagoslova nad žensko. Enkrat, ko je Jezus govoril, je ženska v množici izjavila: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« (Evangelij po Luku 11,27). Ni bilo boljše priložnosti za Jezusa kot te, da bi izjavil o Mariji, da je zares vredna slave in časti. Toda kakšen je bil Jezusov odziv? »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo.« (Evangelij po Luku 11,28). Jezusu je bila poslušnost Božji besedi bolj pomembna kot to, da se pohvali žensko, ki jo je Bog uporabil za prihod Odrešenika na svet. Nikjer v Svetem pismu Jezus, ali kdorkoli drug, ne nameni nobene časti, slave ali oboževanja Mariji. Elizabeta, Marijina sorodnica je hvalila Marijo v Evangeliju po Luku 1,42-44, toda njena hvala je osnovana na Marijino vero v Božjo besedo: »Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« (Evangelij po Luku 1,45), deviško rojstvo Mesije. Ni bila osnovana na nobeno Marijino slavo. Marija je bila prisotna pri križu, ko je Jezus umrl za grehe izvoljenih (Evangelij po Janezu 19,25). Marija je bila tudi z apostoli na binkoštni dan (Apostolska dela 1,14). Po tem dogodku Marija ni nikoli več omenjena. Sveti Duh Mariji ni dal nobene pomembne vloge. Marijina smrt ni zabeležena v Svetem pismu. Nič ni omenjeno o tem, da bi Marija bila vnebovzeta ali da bi imela v nebesih neko veliko vlogo. Tudi ni kraljica nebes, kot jo nekateri imenujejo. Kot ponižna služabnica Boga, po katerem je prišel Jezus na ta svet, je Marija lahko deležna le našega spoštovanja, ne pa našega slavljenja ali čaščenja. Nikjer v Svetem pismu ne piše, da Marija lahko sliši naše molitve, ali da ona moli in posreduje za nas k Bogu. Jezus je naš edini posrednik (posredovalec) v nebesih (Prvo pismo Timoteju 2,5-6). Če bi jo slavili, častili in k njej molili, bi odgovorila z istimi besedami kot angeli: »Boga môli!« (preberi Razodetje 19,10; 22,9). Tako Marija, kot ostali služabniki Boga nam dajejo pomemben primer, kako naj slavimo, častimo in poveličujemo samo Boga. Takole je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Zavzel se je za svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.« (Evangelij po Luku 1,46-55). Torej, če je Marija slavila in častila Boga in ga imenovala za svojega Odrešenika, potem nam to pove, da Marija ni soodrešenica z Jezusom. Na mnogih mestih nam Sveto pismo to potrjuje, kot tudi sam Jezus, ko je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Evangelij po Janezu 14,6). Jezusovi učenci so pogumno pričevali o Jezusu z besedami: »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apostolska dela 4,12). Če rečemo, da je Marija soodrešenica za ljudi sveta, potem ne samo, da žalimo Jezusa, ampak delamo nekoga za nekaj, kar to sploh ni, in tako se pravi osebno žalimo Marijo. Ne samo to, temveč, če jo častimo, slavimo ter ji molimo namesto ali poleg Boga, storimo malikovanje. https://www.gotquestions.org/Slovenscina/Devici-Mariji.html
BOGDAN VIRANT :

26.05.2020 20:09

Zakaj sem prisiljen plačevati nekaj, kar nisem naročil, me ne zanima, za mene ni koristno, pa še verjamem ne v to ? »Javni zavod“ RTV Slovenija in novinarji medijev, ki jih obvadujejo nedemokratične komunistične strukture, ste sramota in grožnja demokraciji, drugačnega razmišljanja in svobodi govora. RTV in komunajzarski lastniki medijev, dnevno širijo laži, manipulirajo, blatijo Janeza J., predvsem desni politični spekter, skratka vsakega, ki se ne strinja z njihovo bolano levo ideologijo. Novinarji se svojimi skrajnimi levimi komentarji pridružujejo navječjemu izdajalcu Slovenije, ki mu svobodna, demokratična in svobodna Slovenija nikoli ni bila in nikoli ne bo intimna opcija in so za ohranjanje svojih delovnih mest pripravljeni pisati, kakršnekoli laži, grozijo in nekaznovano pozivajo s plakati z umorom Janše. Novinarji RTV Slovenija se med službenim časom z denarjem davkoplačevalcev in prisilnim prispevkov še dodatno indoktrinirajo z branjem skrajnega levega tednika MLADINA in drugih predvsem levih medijev. Tako RTV Slovenija skrbi in poskrbi, da so novinarji primerno ves čaš primerno indoktrinirani s skrajno levo komunistično ideologijo. RTV “neodvisno novinarsto” živi še v času oktobrske revolucije. Je ideološko obremenjen s komunizmom, sovražen je do državljanov in drugače mislečih, ki se ne strinjajo z skrajno levo komunajzarsko bolano ideologijo, za kar moramo državljani še plačevati. RTV komunajzarski servis je potrebno privatizirati, da bodo svoje komunajzarske storitve lahko prodajali in ponujali na trgu tistim, ki bo RTV komunajzarske oddaje želeli gledati in plačevati. Ko bo RTV privatizirana, se boste vsi komunajzarji naročili na njene programe in se bo cena naročnine dvignila za vsaj 2x, vsi komunajzarji boste lahko vzdihovali ob prikazovanju rdeče zvezde, doživljali orgazme, ko vam bodo na RTV v oddajah prikazovali in poveličevali največje kriminalce, katere trenutno premore uboga Slovenija.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

TUJEC V DVEH DOMOVINAH (4)