SI
TUJEC V DVEH DOMOVINAH (3)
PODLISTEK 3 – življenjepis slovenskega dirigenta (zbirka VELIKI DIRIGENTI)
ČASOPIS V FOKUSU
Aktualno

Sobota, 2. maj 2020 ob 20:04

Odpri galerijo

Na spletnem časopisu V FOKUSU smo pripravili serijo podlistkov, kjer predstavljamo zanimive knjige majhnih založnikov. V tem podlistku je predstavljena knjiga DRAGO MARIO ŠIJANEC / MARIANO DRAGO – TUJEC V DVEH DOMOVINAH, ki prikazuje umetniški življenjepis pozabljenega slovenskega dirigenta, ki je bil eden največjih svetovnih dirigentov.

Prejšnji podlistek -2: SREDI VOJNE VIHRE IN PO NJEJ 1941-1947 / Ljubljana 1941-1945
*** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** ***

DRAGO MARIO ŠIJANEC / MARIANO DRAGO
TUJEC V DVEH DOMOVINAH
Marko Košir

Naslednji koncert RO pod Šijančevim vodstvom je bil 9. novembra 1942. Solist je bil violinist Ali Dermelj. Na sporedu je bil Uvertura k Smetanovi operi Libuša, Violinski koncert Čajkovskega, Schubertova Nekončana simfonija in Uvertura k operi Sicilijanske večernice Giuseppa Verdija.

Kritikova ocena: »Koncert je popolnoma uspel. Orkester pod. veščim in varnim Šijančevim vodstvom se je ves čas prav dobro držal; solist Ali Dermelj je težkipart odigral z veliko rutino in toplino ter se izkazal odličnega solista. Razveseljivo dejstvo je tudi to, da je bila velika Uni-onska dvorana polna. Takih koncertov nam obetajo to sezono še več.«

Za ta koncert je Šijanec, upoštevajoč željo fašističnih okupacijskih oblasti, uvrstil na program uverturo k Verdijevi operi Sicilijanske večernice. Ta Verdijeva opera prikazuje boj Sicilijancev proti francoskim okupatorjem. Šijanec je za to uverturo v koncertni list napisal spremno besedilo, ki se je popolnoma ujemalo z razmerami v Ljubljani. Seveda so cenzorji to objavo preprečili. Šijanec pravi, da so skoraj cenzurirali tudi Verdijevo glasbo. Želeli, oziroma zahtevali so tudi, da na koncertih, kjer sodeluje tudi zbor, obvezno izvaja tudi kako italijansko zborovsko skladbo. Ko je upošteval to zahtevo tako, da je uvrstil kot zborovsko skladbo mrmrajoči zbor iz Madame Butterfly, so cenzorji sprevideli, da je bolje, če pustijo Šijanca pri miru. So mu pa začeli nagajati drugače. Sam pripoveduje, da so mu med eno od hišnih preiskav fašisti sunili francosko medaljo, ki jo je dobil za svoje delovanje v Franciji v letih 1932 do 1935.


Koncertni list za koncert 9. 11. 1942, vir: Glasbena zbirka NUK

Koncertni list za koncert 23. 11. 1942, vir: Glasbena zbirka NUK

Koncert RO, ki je bil 23. novembra 1942, Premrl v svoji kroniki navaja, vendar brez ocene. Škoda, saj je bil zelo zanimiv. Šijanec je na pamet dirigiral Beethovnovo Eroico, Cherubinijevo uverturo k operi Anakreon in Smetanovo simfonično pesnitev Iz čeških logov in gajev. Oceno je za Jutro napisal Marijan Lipovšek. Zelo je zadovoljen s Šijančevim dojemanjem Eroice. Obžaluje le, da je bil orkester v čelih in kontrabasih prešibak. Šijanec ni pokazal samo skrajno muzikalnega občutja, temveč tudi zmožnost pravilnega poglabljanja v teme in v gradnjo dunajskega mojstra kot tudi sožitje z njegovo bogato domiselnostjo v vseh čustvenih stopnjah. Lipovšek nadalje ugotavlja, da bi bila izvedba še boljša, če bi imel Šijanec na razpolago star in izkušen orkester. Za izvedbo Cherubinijeve uverture pa pravi, da pomeni vrh v orkestrskem izvajanju v tistem času. Zelo je zadovoljen tudi z izvedbo Čeških logov in gajev, ki jo je Šijanec uvrstil na spored za protiutež Cherubiniju.

Šijanec ni maral medijev, novinarju Jutra pa je uspelo, da ga je pregovoril in naredil z njim zelo zanimiv intervju. Vsebina intervjuja mi je bila v pomoč pri opisovanju obdobja 1935-1942. V pogovoru, ki ga v celoti objavljam, Šijanec duhovito in brez dlake na jeziku govori o orkestru brezposelnih glasbenikov, o tem, kaj je ta orkester počel, o razmerah v glasbeni Ljubljani in še očem. Intervju je izšel v Jutru, 7. novembra 1942; v nadaljevanju je avtentičen prepis.

Jutro 7. novembra 1942. Iz razgovora z dirigentom Dragom M. Šijancem:

Slišal sem, da se nam obeta letos cel ciklus simfoničnih kocertov. Za Ljubljano je to redek in razveseljiv dogodek. Kako ste prišli na to idejo?
Dirigent D. M. Šijanec, ki mu je bilo zastavljeno to vprašanje, se je nasmehnil. Začel se je otresati »Interviewa«. Modroval je o tej vrsti nadlege in se branil s pikrim humorjem in ironijo.
D. M. Šijanec je na koncu popustil in začel pripovedovati tole:

Tisto leto, ko sem prišel iz Pariza v Ljubljano, sem začel pripravljati ciklus slogovnih koncertov. Dirigiral sem pod okriljem radiofonske postaje koncertpredklasične in romantične glasbe. Kritika je bil prav ugodna, zlasti skladatelj Emil Adamič in gledališki estet V. Ukmar, sedanji ravnatelj Opere, sta se toplo zavzela za te koncerte. Finančna bilanca pa je bila preveč pasivna, zato so prireditelji ta ciklus zaključili s koncertom - romantične glasbe.

Pred poldrugim letom je pripeljalo k podobni zamisli. Bilo nas je okrog petdeset brezposelnih godbenikov. Agilni predsednik Zveze godbenikov Filip Bernard nas je vse zedinil v Orkestru brezposelnih z namenom, da bi prirejali redne ljudske simfonične koncerte. Na srečo je Opera nadaljevala svoje delo in tudi radijski orkester se je postavil pod okriljem družbe EIAR, črpajoč svoje člane iz Orkestra brezposelnih. Po letu dni intenzivnega orkestrskega študija smo že bili tako daleč, da smo zmogli tedensko po en simfonični koncert za mikrofon. Kako tudi ne, saj smo združili v novem orkestru vse naše najboljše goslače (naj navedem predvsem imena, kakor so doc. K. Rupel, doc. L. Pfeifer, g. Albert Dermelj, ga. Francka Rojec - Ornikova, pa viola s prof. K. Jerajem in violončelo s prof. Č. Šedelbauerjem na vodilnem mestu. V naši oddajni dvorani se je vselej zbrala družba ljubiteljev simfonične glasbe, mi pa smo rekli: »Zakaj ne bi dajali takih koncertov javno in sicer redno, kakor doslej?«

Zato vzpodbudo se je zavzel še s posebno vnemo F. Capponi -Ušak (I. rog), ki se mu je kmalu posrečilo pritegniti tudi člane opernega orkestra. Izmed opernih godbenikov sta vneto sodelovala prof. Avgust Ivančič in g. Ivan Bajda, tako da smo kmalu imeli na razpolago 52 izbranih godbenikov. Številčno je ta orkester nekoliko šibkejši od ljubljanskih orkestrov pred dvajsetimi leti; če pa upoštevamo, da je bilo nekoč vključeno v tisto večje število vse, kar v muziki »leze in gre«, malone vsakdo, kdor je le ločeval kontrabas od omare, nam ni treba žalovati zaradi te številčne omejitve, zlasti ko imamo danes na drugi strani take goslače, da eden zaleže za tri. Za olajšanje študijskega časa nam je g. ravnatelj Ukmar uvidevno dal - kakor vedno - po eno skušenj prosto popoldne v tednu. Koncertno-organi-zatoričino skrb je prevzel za Glasbeno Matico ravnatelj Karel Mahkota, naš največji praktik na tem področju. Uredništva vseh naših štirih dnevnikov so nas podprla tako, da so zastonj odprla svoje stolpce opozorilom na naše koncerte. Med solisti, ki so že pristali za sodelovanje pri teh simfoničnih koncertih, je na prvem mestu mojster Anton Trost, dalje pianista doc. Marijan Lipovšek in prof. Zarnikova, goslači doc. K. Rupel, doc. I. Pfeifer, g. A. Dermelj, F. Rojec - Ornikova., g. K. Burger in čelist prof. Č. Šedlbauer.

Koliko koncertov pa imate v načrtu, g. dirigent?

Skušali bomo dati, če le mogoče dva koncerta mesečno. Na njih bi nudili vse izbrane velike simfonike od Beethovna in Mozarta preko Cherubinija, Čajkovskega, Verdija, Catalanija, Smetane, Dvoraka, Griega tja do Respighija in naših domačih simfonikov. Posebna zanimivost bo dirigentski nastop K. Rupla.

Vsa javnost bo nedvomno simpatično sprejela Vaše kulturno delo in pokazala hvaležnost z rednim obiskom, saj so simfonični koncerti zadnja leta priljubljeni in so pod Vašim vodstvom vselej razprodani.

Skrivnost teh uspehov je edinole v tesni povezanosti z orkestrom in v instrumentalnem občutenju orkestra. Tako pojmovanje sem si pridobil le z lastnim delom v samem orkestru, saj dobro poznam vso njegovo anatomijo in notranjo izgradnjo. Še do zadnjega sem igral na koncertih violo v filharmoniji, v kolikor jih nisem sam dirigiral. Kdor sedi v »črevesih orkestra«, da se izrazim v našem godbeniškem žargonu, ga bolje spozna, kakor pa kapelnik, ki študira orkestralno partituro pri klavirju. Dirigentu - pianistu ni nikoli dana afiniteta tega nežnega organizma. Znano je, da so bili veliki dirigenti, kakor n. pr. Toscanini, V. Talich in drugi, sami instrumentalisti: ta čelist, oni violinist itd.

Če Vas prav razumem, bi dejal: Orkester Vas razume, ker Vi razumete orkester!

Točno. To medsebojno razumevanje lahko presodim, ko stopim pred kakšen tuj orkester, ki me ni nikdar videl in ki ne razume mojega jezika. Tako sem n. pr. letos maja dirigiral enega najboljših simfoničnih orkestrov, simfonični orkester »A« torinske radijske postaje. Iz razmeroma težkega programa (Smetana, Čajkovski, Škerjanc s solistom A. Trostom) sem izbral za začetek najtežjo točko: Čajkovskega Patetično simfonijo. Ta krasni orkester, razvajen od rok velikih mojstrov, me je razumel brž pri prvem taktu, mi sledil skozi ves zapleten Allegro in reagiral na najnežnejši srčni nihaj. Saj pa sem bil povsod navzoč z očmi, poiskal sem med igranjem v masi orkestra slehernega posameznika, ga vzpodbudil ali podredil vodilni ideji. Čutil sem z orkestrom, orkester pa z menoj; razumeli smo se tudi brez posredovane besede. Po prvih dvajsetih minutah skušnje sem doživel to, česar še nikoli prej:

Godbeniki, sami »signori profesaori delForchestra«, so mi z aplavzom izrazili svoje odobravanje. In na koncertu so igrali Čajkov-skega tako, kakor sem ga jaz občutil, z mano so vihrali, z mano vriskali in z mano so jokali. Da, jokali prav do solz ...

O tem torinskem koncertu mi je dirigent D. M. Šijanec pokazal pismo, ki ga je pisal opernemu dirigentu A. Neffatu mesec dni pozneje njegov kolega Gianfranco Trampus, ki je sodeloval na koncertu pri prvem pultu viole.

» ... ancora si parla del binomio Šijanec - Trost«, čitamo v pismu. »Hanno fatto tra tutti e duo uno delpiu belli concerti della stagione compresa quella invernale ... Insomma e stata una manifestazione in cui e stata tenuta alto, come raramente succede, la bandiera delFarte. Šijanec ha certamente una magnifica carriera davanti a se con le sue doti ... «

(Prevod: In približni slovenski prevod, narejen na osnovi mojega znanja operne italijanščine: »Še vedno govorimo o dvojici Šijanec - Trost. To je bil gotovo eden najlepših koncertov v zimski sezoni in dogodek, ki se redko zgodi. S takim talentom je pred Šijancem gotovo še čudovita kariera.«)

Od teh resnih zadev sva z našim temperamentnim dirigentom zavila drugam - k njegovim posebnim doživljajem v zdaj že dolgi dirigentski karieri, čeprav je še mlad.

Povedal vam bom enega najveselejših doživljajev. Pripetil se mi je v Ljubljani. Pred leti sem se vračal s koncertnega potovanja. Izstopim na glavnem kolodvoru. Imel sem dokaj lahek kovčeg, vendar sem se moral podvreči užitninski preiskavi.
»Kaj imate v kovčegu?«
Ponosno odvrnem: »Frak in dva lovorjeva venca«.
»Bo treba plačati užitnino!«
»Kaj, užitnino za venca?«
»Dragi gospod,« je rekel dobrodušni preglednik. »Lovor je lovor, klobasa je klobasa.« Pred tako zdravo modrostjo sem se moral ukloniti. »Koliko pa ga je pravzaprav?«
»No, tehtal ga zares nisem, poglejte sami.« Odprem kovčeg in ob veliki veselosti drugih čakajočih, ki so vedeli za kaj gre, potegnem na dan oba venca: vsak je imel en trak z zlatim napisom. Ko mož to vidi, se mu obraz zresni in se takole opraviči:
»Oprostite gospod, nisem vedel, da greste na pogreb!«

Taka je torej naša slava! No, da bo zgodba zaključena, naj še povem, kaj se je zgodilo z enim od teh vencev. Leto dni kasneje je priredila Ljubljanska filharmonija na Vrhniki Cankarjevo proslavo. Govoriti bi imel pesnik Oton Župančič, a je zaradi smrtnega primera v rodbini ostal doma; namesto njega je šel prof. Koblar. Vse je šlo v redu, toda filharmonija bi morala položiti pred spomenik venec. In ker je tedaj šlo za vsak dinar, so bilo možje v zadregi. Tedaj jim ponudim enega izmed vencev, ki sem jih prinesel s poti. Z veseljem so ga sprejeli. Brž so dali lovor namakat v vodo in mu potlej, ko se je osvežil, dali nov trak. Naslednjega dne je lepo krasil spomenik slavnega vrhniškega rojaka. Tako vse prav pride - tudi lovor slave. In Cankarjev lik je zrl zamišljeno na ta venec, ki je že imel svojo zgodovino ...

 

Pripravil Andy
Se nadaljuje
*** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** ***

Več o knjigi in spletno naročilo 24/7 na straneh založbe PRO-ANDY, Andrej Ivanuša, s.p., Maribor.

Doslej objavljeno: TUJEC V DVEH DOMOVINAH
Doslej objavljeno: VOJNI SPOMINI 1914-1919 FRANJA MALGAJA
Doslej objavljeno: LEGENDARNI SLOVENSKI OBVEŠČEVALCI

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 1. Jun 2020 at 13:12

0 ogledov

Dišeči lipovi cvetovi okoli nas
Lipova drevesa so začela cveteti in omamen vonj se širi po ulicah in parkih. Ali poznamo drevo lipo in lipovca ter njuno uporabnost ?   Lipa Lipe (Tilia platyphyllos) običajno ne povezujemo z gozdom, čeprav je tudi gozdno drevo. Lipo največkrat vidimo na dvoriščih, kmetij, na vaških trgih, ob gostiščih, v parkih in drugje, kjer s svojo mogočno krošnjo delajo senco. Na prostem lahko razvije zelo veliko krošnjo in zato sodi med mogočnejša drevesa.   Lipa zraste do 40 metrov visoko, deblo pa doseže do 5 metrov premera. Ker zelo rada odganja iz panja, je pri zelo starih drevesih običajno skupaj zraščenih več debel. Doseže starost do 500 let. Deblo je ravno in ima sivorjavo skorjo. Na prostem se krošnja bujno razvije in je sestavljena iz debelih vej. V gozdu je krošnja manjša, veje pa ne dosežejo tako velikih premerov. Ima močno razvit koreninski sistem, pri katerem prednjačijo stranske korenine. Te zrastejo globoko v tla. Mladi poganjki so gladki, rdečerjavi in v začetku dlakavi. Listi so premenjalno nameščeni, veliki od 7 do 17 cm dolgi, nepravilno srčaste oblike, na koncu zašiljeni in na robu drobno nažagani. Pecelj je dolg do 5 cm in dlakav. Cvetovi običajno rastejo v socvetjih po tri. Cveti junija. Iz cvetov se razvijejo okroglasti oreški, ki so zelo trdi in dlakavi. Imajo 4 ali 5 vzdolžnih reber. Vsak orešek vsebuje eno ali dve semeni.   Lipa je razširjena po vsej Sloveniji. Pojavlja se predvsem kot primes v hrastovih in bukovih gozdovih vse do 1500 m visoko, izjemoma tudi više. Dobro uspeva na globokih apnenih tleh, ki so bogata z mineralnimi hranili in so dovolj vlažna. Slabo prenaša mraz, sušo in onesnažen zrak.   Lipov les je mehak in lahek. Njegova gostota znaša od 320 do 560 kg/m3. Je belkaste ali rumenkaste barve in izrazitega ter prijetnega vonja. Uporablja se v rezbarstvu in mizarstvu, za izdelavo pohištva, glasbil, igrač itd.   Uporabnost lipe je velika. Zaradi velike krošnje jo sadimo na trgih, v parkih in večjih vrtovih. Cvetje ima številne zdravilne lastnosti, zato ga nabiramo in sušimo za čaj. Lipo imajo radi čebelarji, saj je zelo medonosna drevesna vrsta. Ličje je mogoče uporabljati za izdelavo vrvi, vreč, košar, obutve in za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu.   Lipa in lipovec   Junij je primeren mesec, da se naučimo ločevati lipo (Tilia platyphyllos) od lipovca (Tilia cordata), če tega seveda še ne znamo. Da ne bo pomote: gre za dve različni drevesni vrsti in ne morda za žensko in moško drevo. Nad razpotjem pri jezeru rastejo drevesa lip in lipovcev druga ob drugem, zato je tu najprimernejši kraj za uk.   Poglejmo si najprej liste: listi lipe so opazno večji, in če pogledamo na spodnjo stran, opazimo v pazduhah žil šopke belih dlačic. Pri lipovcu, imenovanem tudi majhnolistna lipa, so te dlačice rjave. Pozornost naj velja tudi cvetju: pri lipi so v enem socvetju po trije cvetovi, pri lipovcu je nad ovršnim listom združenih 5-15 cvetov. Pri lipi so socvetja viseča, pri lipovcu štrlijo izza listov v vse smeri. Vrsti se razlikujeta tudi v času cvetenja: lipa začne cveteti teden ali dva prej kot lipovec. Jeseni lahko plodove pri lipovcu med prsti stremo, pri lipi pa ne, ker je njihova lupina močno olesenela.   Listje lipe       Listje lipovca  Vaško drevo, značilno za vasi slovenskih (pa tudi nemških) pokrajin, je običajno lipa. Razvije širšo krošnjo, pa tudi bolj dolgoživa je od lipovca; doživi celo 1000 let. V nasprotju z lipo naletimo na lipovec v gozdu. Je razmeroma redko, vendar cenjeno gozdno drevo. Dišeče cvetje obeh vrst nabirajo za zdravilne čaje, obe imata veljavo tudi kot medonosni vrsti. Lipa in lipovec sta v Sloveniji avtohtona.   Najevska lipa     Najevska lipa ali Najevnikov lipovec (Tilia cordata) raste ob domačiji Osojnik (po domače Najevnik) na Ludranskem vrhu južno od Črne na Koroškem. Obseg debla drevesa, ki je znano kot najdebelejše drevo v Sloveniji, je nekoč meril 11.24 m, po meritvah leta 1980, ko je propadel del starega oboda debla, pa le še 10.56 cm. Danes enotno deblo je domnevno zraslo iz sedmih debel, česar pa ne bomo nikoli zagotovo vedeli, saj je drevo danes votlo. Višina Najevske lipe znaša 24 m, starost pa je ocenjena na 500 let. Leta 1993 je bila lipa sanirana po načelih sodobne drevesne kirurgije in je danes še vedno v dobrem stanju.   Najevska lipa je izjemna po svojem izgledu, starosti, pričevalnosti in seveda merah:višina: 24 m, obseg: 10,56 m   Nariodna pesem Lipa zelenela je      Lipa zelenela jetam v dišečem gaju,s cvetjem me posipala,d'jal sem, da sem v raju. Veje raztezavalak nebu je visoko,meni pa je do srcasegala globoko. Ptičice je lipicav senčico vabila,kadar ležal sem pod njo,me je ohladila. Revica pa je sedajskoraj ovenela,cvetje, listje zelenozima ji je vzela. Spavaj, draga ljubica !Večno ne boš spala,nova pomlad zelenanovi cvet bo gnala. Pesem Lipa zelenela je - je zapel tudi Slovenski oktet      

Mon, 1. Jun 2020 at 11:59

0 ogledov

Skrajno levičarska organizacija ANTIFA – teroristična organizacija
Predsednik ZDA Donald Trump je na družbenem omrežju Twitter napovedal, da bodo Združene države Amerike skrajno levo gibanje Antifa razglasile za teroristično organizacijo.   Antifa, beseda je okrajšava za antifašizem, je ohlapno organizirano gibanje skrajno levih aktivistov, ki nasprotujejo skrajni desnici. Za doseganje političnih ciljev ter širjenje lastnih vrednot in ideologij, med katere pogosto spadajo antikapitalizem, socializem in anarhizem, se zatekajo tudi k nasilju. Predsednik ZDA je v zadnjih dneh večkrat poudaril, da so za nasilje na protestih v prvi vrsti odgovorne ekstremistične skupine. Gibanje Antifa je bilo v zadnjih letih večkrat tarča kritik Donalda Trumpa. Pogosto jim je namreč očital, da so odgovorni za nasilno zaostritev javnih prireditev ali protestov.   Eden najbolj odmevnih tovrstnih dogodkov se je zgodil leta 2017 v mestu Charlottesville, ko so pripadniki Antifa napadli shod neonacistov. Je pa zanimivo da tem naši levi mediji temu ne povzročajo preveč pomembnosti, tudi slovenski Antifi ne. Že vedo zakaj!      

Mon, 1. Jun 2020 at 07:56

0 ogledov

Brezplačni webinar - Pomembnost upravljavskih orodij za organizacije in posameznike- torek 2.6.2020 ob 16 uri
Zadeva: Serija brezplačnih webinarjev z naslovom: Denar, kriptovalute in blockchain tehnologija po »korona času«.    Organizatorji serije vebinarjev so : FKPV - Fakulteta za komercialne in poslovne vede, aplikacija PalmaBot ter portal Kriptovalute.si in Abitura Celje.   Namen serije brezplačnih webinarjev je odstiranje tančic in razbijanje mitov o investicijskih in borznih financah. Omenjene teme želimo približati prvenstveno študentom FKPV in ostali zainteresirani javnosti.   Pod okriljem FKPV, ki kot prva slovenska fakulteta izvaja izbirni predmet »Uporaba blockchain tehnologije in kripto valut«, bodo ostali soorganizatorji prispevali svoje znanje in izkušnje na aktualnem področju.   Korona kriza je dodobra zatresla cel svet, hkrati pa so digitalne rešitve doživele izjemen pospešek, ki mu danes kar ni videti konca. To vpliva na spremembe v gospodarstvu in financah, kar pa zahteva hitro prilagoditev podjetij, družbe kot celote in vsakega posameznika. Razumevanje le-teh in aktivno ukrepanje pomeni ključno razliko med zdajšnjimi in bodočimi poraženci ali zmagovalci. Spomnimo na naslednji rek »Kdor spi, ta zamudi.«     Naslovi posameznih tem webinarja so:   1.      Zgodovina denarja – 21.5.2020 2.      Blockchain in razvoj kripto sredstev 26.5.2020 ob 16 uri 3.      Finančni instrumenti in razvoj borz – četrtek 28.5.2020 ob 14 uri 4.      Pomembnost upravljavskih orodij za organizacije in posameznike- torek 2.6.2020 ob 16 uri. 5.      Kako se lotiti investiranja? Kje začeti? 6.      Zavedanje o varnosti na internetu pri upravljanju s premoženjem.   Kako se lahko udeležite? Webinar se bo izvajal s pomočjo Zoom aplikacije. Za vsako srečanje bomo objavili nov zoom link za dostop ter samostojno povabilo.   Četrto srečanje bo v torek 2.6.2020 ob 16 uri na zoom povezavi      https://us02web.zoom.us/j/81541385976?pwd=MmFoajZhNDhJRHNKZzhNand6eEdzdz09     Vsebina četrtega srečanja je Pomembnost upravljavskih orodij za organizacije in posameznike.   Posnetki predavanj so dostopni na : 21.5.2020 – https://www.youtube.com/watch?v=9Sx-EOrAi_w&feature=youtu.be   26.5.2020 – https://www.youtube.com/watch?v=_tjMemKpcik&feature=youtu.be  

Mon, 1. Jun 2020 at 07:05

1 ogledov

Hude težave blogerja Ronija Kordiša HAD-a s pojasnjevanjem, od kje prihodki!
Včeraj smo na našem spletnem vfokusu objavili zelo odmeven članek o blogerju Roniju Kordišu Hadu, kjer sem ga kot influencerja in znano medijsko osebnost javno vprašal, naj odgovori na v preteklosti že večkrat zastavljeno vprašanje: Kdo plačuje Ronija Kordiša Hada in njegov spletni blog had.si? Namreč, Kordiš je izrazito agresiven politični pisec, levi skrajnež, ki je že večkrat medijsko moril nedolžne državljane, človek z močnimi političnimi povezavami, ki jih ne skriva! Očitno iz tega črpa svojo moč obračunavanja z nasprotniki in žrtvami, ki jih medijsko mori po naročilu?  IN ODGOVOR? Roni Kordiš se je odzval na pritlehen način z otročjim kazanjem mišic, pardon, bojda obiskom njegovega bloga, kjer je podal printscreen do ne ravno najbolj zanesljivega servisa. Seveda ni pozabil z norčavo nesramnim vprašanjem, če je Janez obljubil nagrado: Boris, saj te nihče ne bere? A je Janez obljubil nagrado? pic.twitter.com/rvs480pZqI — Roni Kordiš (@had) May 31, 2020 In kasneje še s twitom v nadaljevanju, kjer se v njemu že zelo znani "maniri" norčuje, da je v kvoti kaviar socialistov in obenem grozi z računom za slike, ki so bile potrebne za predstavitev blogerja in njegovega boemskega življenja širšemu občinstvu: klinc, kaviar ni veganski, sem se pa odlocil, da narocim tartufe ... sej to tut steje v kvoto “kaviar socialistov”??bom pa racun kar na @boriscipot1 in @vfokusu narocil - ukradene fotke bodo poplacale letosnji dopust v @Croatia_hr pic.twitter.com/EfYJULBivR — Roni Kordiš (@had) May 31, 2020 Torej, Roni Kordiš Had ni odgovoril na vprašanje, od kje mu denar za poslovanje in lagodno življenje, ampak se obnaša nezrelo, nesramno in pobalinsko!  Očitno misli, da lahko počne karkoli se mu zljubi! Ne smemo se čuditi temu obnašanju, vendarle se gre za človeka, ki med drugim izvaja medijske umore in se na vse načine posmehuje sodržavljanom! Kot je znano in se s tem zelo rad pohvali, bi naj bil avtor besede domoljupci, ki pomeni slabšalnico za sodržavljane, ki so domoljubi. Obstaja velik dvom v to, da bi bil Kordiš "izumitelj" besede domopljupci, vendar jo množično uporablja pri obračunavanju s komentatorji na družbenem omrežju Twitter in tudi kar tako, v namene discipliniranja manj veščih.  Ironija pri vsem tem je ta, da je največ domoljubov ravno med ljudmi, ki delajo z zemljo in so na rodno grudo zelo navezani. Torej kmetje, po kordiševo domoljupci so tisti, ki skrbijo za hrano na krožniku Ronija Kordiša Hada, da ni lačen! Razumeti je, da je zagata omenjenega blogerja Ronija Kordiša huda, ker nikakor v vsem tem času, od l. 2005 ni zmogel odgovoriti na preprosto vprašanje, kdo mu plačuje, vendar to ne more ostati nepojasnjeno! Torej, kdo plačuje storitve izdajanja strogo skrajno levičarskega bloga had.si, ki ga poganja že 15 let? Namesto, da bi kot javna osebnost natančno in transparentno odgovoril, od kje prihodki, se je raje zatekel k temu, kar najbolj obvlada: zasmehovanju in grožnjam!  Zato bomo še enkrat ponovili vprašanje in s tem dali znanemu influencerju še enkrat možnost, da pojasni: Kdo te plačuje Roni Kordiš - Had? VPRAŠANJE ZA FURS IN PREDSEDNIKA VLADE! Na tem mestu tudi pozivamo Finančno upravo Republike Slovenije, da preveri, od česa živijo influencerji Roni Kordiš Had, Franci Kek, Zlatko Čordić, Domen Savić, Bogdan Biščak in drugi, v ljubljanskem političnem podzemlju znani kot "vojščaki" Gregorja Golobiča! Vprašanje naslavljamo tudi na predsednika vlade.  Boris Cipot

Mon, 1. Jun 2020 at 07:01

0 ogledov

Ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec med Luštovimi paradižniki
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je v petek popoldne obiskala podjetje Lušt, kjer se je srečala tudi z županom Občine Turnišče Borutom Horvatom. Glavni namen obiska ministrice Aleksandre Pivec v podjetju Paradajz je bil, da družba in občina Turnišče predstavita načrte podjetja Paradajz v občini Turnišče. Po županovih besedah je njihov namen širjenje podjetja, z ministrico Aleksandro Pivec pa je tekla beseda o tem, kako do te širitve priti. VIDEO: Ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec

Mon, 1. Jun 2020 at 06:25

0 ogledov

Makedonija: Doseganje političnega in moralnega dna dobiva nove razsežnosti
Pred dobrim tednom  v neki spletni debati, je luč  sveta zagledala prvovrstna abotnost in blamaža ter žalitev  predstavnikov tujih držav  v izjavi nekega visokega strankarskega in vladnega funkcionarja iz »ideološkega« bazena  Zorana Zaeva in primerno temu tudi globokega miselnega dosega. Zakaj gre pravzaprav? Ta visok funkcionar vladne SDSM, sedaj sicer prevladujoča v tehnični opravilno nesposobni Vladi kjer nesposobnim dajejo napotke  čim boljše pokrasti to ubogo nacionalno revščino ki jo še premore RS Makedonija. Gre se za Gorjana Tozijo, direktorja Makedonske vladne agencije za film, ki je politično in konsenzualno nastavljen  vladni uslužbenec, je v  primitivni in nedostojni komunikaciji  in politično omalovažujoči razpravi imenoval predsednike držav Madžarske, Hrvaške, Slovenije za nedemokratične, njihove predsednike vlad, Plenkovića, Orbana in Janšo, kakor tudi nekdanjega makedonskega premierja Gruevskega, za člane kluba kriminalcev.  Celo udeležence debate opogumlja, da se ne rabijo opravičevati nobenemu za izrečene in zapisane besede. Rekel, izrekel, se za enkrat ni opekel. Se pa zdi čudno da ni nobene uradne reakcije. Preteklo je že več kot en teden pa nobenega glasu iz makedonskih vladnih krogov. Ne demantirajo, se ne ograjujejo, se ne distancirajo od tendencioznih izjav njihovega  »jagodnega« izbora za funkcionarja ene od občutnih absorbentov ali po domače povedano, močne porabnice proračunskega denarja, ki je se je nabiral in se nabira na plečih obubožanega makedonskega plebsa. Zelo utemeljeno je mnenje poznavalcev in mnenjskih predstavnikov v  tem političnem »Absurdistanu« imenovanim Republika Severna Makedonija, da so vrinjene politične dvoživke, polovico časa so za to kar bi radi bili, se pravi pro-evropski,  drugo polovico pa tisto, kar so v bistvu in lastni biti, globoko mentalno in drugače, predvsem interesno in mentalno vezani na Rusijo. To kažejo tudi tako, z svojo infiltracijo v SDSM, v katero imajo kritje za orkestrirane javne žalitve in napade na evropske voditelje, predvsem tistih, ki se naslanjajo na tradicionalne evropske vrednote in pri katerih se obračajo na pomoč  pri vstopanju v EU. Ali je to normalno ali že eden v nizu nesmislov,  ki ga premorejo. Imenovati  voditelje za kriminalce in člane družb, kar to zagotovo je uradno stališče, če jih izreče takšen »kaliber«. Molk pomeni  strinjanje in »grizenje« roke ki jo prosiš za pomoč. Le zanima me kje so se tega naučili in navzeli. Ker kolikor je meni znano sredina in mentaliteta, tista pristna na njihovih tleh, je tradicionalna v katero spada tudi hvaležnost za pomoč in vsaj opomin pogumnežu, ki si je dovolil preveč  oziroma da so mu političen »zavore« popustile. Kako si to lahko razlagamo? Kot potop pred potopom. Ali je stadij, ki ga ni nikoli dosegla politika Zorana Zaeva, sploh primeren  za vstop v česarkoli in kamorkoli se spreminja v destrukcijo, razgradnjo države oziroma tistega  kar e še ostalo od nje. Ostalo je bore malo. Prodali so dušo za denar, ki skopi, duša se povrne nikoli več. Iz zaveznikov, ki so  zavezniki predvsem  zaradi samega naroda ljudi  so naredili popolnoma ravnodušne  in previdno da kar koli naredijo za njih, zastavijo besedo za njeno približevanje k  temu  kamor bi naj želeli, v Evropo. Z takšnim odnosom  se prav za prav trudijo , da ne pride do kakršnega koli približevanja ker preprosto s takšnim aparatom in primitivizmom  niso kos ničemur, raze  političnega  egoizma  in roparske neizživetosti pri čemer najbolj nastrada prav narod, za katerega bi jim   moralo biti mar, če je sploh bilo to prisotno. Za to je sedaj prepozno. Na naši državi, Republiki Sloveniji, tako kot so to že začeli premikati  kolesje diplomacije naši sosedje Hrvati, da se odreagira v smislu  ali se mnenje vlade Republike Severne Makedonije, do držav, ki ji predvsem pomagajo, tudi med nedavno  in pri njih še nekaj časa trajajočo COVID 19 epidemijo, ko so bili deležni pomoči prav od Slovenije, verjetno tudi od Hrvaške, vredno izničiti z izjavo osebe, ki nima ravno integritete , ki bi podajala tako rekoč uradna mnenja, ki pa resnično nič skupnega  z negovanjem neke, vsaj do sedaj  ne glede na vladne garniture, dobre komunikacije.  Oseba,  ki  je ta skoraj diplomatski »eksces« po znanem javnem mnenju je  že od prej  moralno oporečna pri naših sosedih, poznavalci pa menijo da mu niso tuja  pleteničenja in »kvazi-kulturniška« visoko potezna nakladanja ter napeljevanja  naših večnih »filmskih«  ustvarjalcev  da plasirajo v kulturniško in filmsko »meglo« v projekte Gorjana Tozije, ki je za enkrat znan  po mahanju z rdečezvezdaško zastavo  in snemanjem  drago zastavljenih projektov  pri katerih  po navadi zmanjka zaradi njegove spremljevalne  dejavnosti, ki nima nič skupnega z filmom , kulturo in politiko  ampak z hazardom. Iz Hrvaške pravijo da obsotja verjetnost, da je  sodeloval  na nekih razpisih in ali je že bilo odliva v posle za katere je bil pobudnik kot predstavnik Makedonije V času prejšnjih dveh socialističnih vlad pri nas  je naletel na razumevanje, posebej na zadnjega kulturnika-odsek komedija, ki je  bil tudi v vlogi  predsednika Vlade Republike Slovenije. Kaj sledi? Poleg pričakovane reakcije in pogovoru na primerni ravni, tudi pregled angažmajev  povezanimi z omenjenim, je nujno potrebno  najti, v čem lahko vidimo  skupno dobro  in ne  samo stari »eks-jugoslovanski« sindrom, da mora Slovenija pomagati kot so verjetno tudi počele nekatere pretekle Vlade  in nekakšen pro-balkanski  socialistični  internacionalizem kot tolažba za neuspehe vseh socialističnih vlad na omenjenem prostoru. Po tihem  pa lahko pričakujemo za dobro njihovih državljanov in vsakdana navadnega človeka da doživijo razsvetlitev  v spremembah imenovanih »volitve kmalu«,  ki jim bodo prinesle vsaj upanje da bo drugače kot je sedaj. Če sem lahko sarkastičen, samo boljše se jim lahko godi, tudi zato ali predvsem zato   ker slabše skoraj da ne more biti. Srečno roko  pri izbiri vodilnih osebnosti in tistih,  ki jih bodo predstavljali doma in na tujem  v prihodnje,  jim pa lahko zaželimo, kaj ne? Vane K. Tegov
Teme
podlistek

Zadnji komentarji

Robert Ivačič :

30.05.2020 03:05

https://carm.org/are-the-apparitions-of-mary-really-mary https://carm.org/catholic/what-are-the-approved-mary-apparitions-of-the-roman-catholic-church Are apparitions of Mary, such as Lady Fatima, true messages from God? https://www.gotquestions.org/lady-fatima.html https://www.gotquestions.org/INTL/lady-fatima.html This article has been translated into the following languages: Deutsch Español Français Italiano Nederlands Polski Português Tagalog Hrvatski https://www.gotquestions.org/Hrvatski/Marijina-ukazanja.html Pitanje: Jesu li Marijina ukazanja, poput Gospe Fatimske, stvarno poruke od Boga? Odgovor: U katoličkoj tradiciji postoje mnoga izvješća o pojavljivanju Marije, anđela i/ili svetaca koji su nosili poruke od Boga. Sasvim je izgledno da su ljudi barem u nekim od tih slučajeva uistinu vidjeli nešto nadnaravno. Iako su neka od prijavljenih viđenja na raznim mjestima djela prevaranata, neka ukazanja čine se autentičnima. Međutim, autentičnost ukazanja ne mora biti dokaz da je poruka došla od Boga, niti da se radi o stvarnom pojavljivanju Marije ili nekog anđela ili sveca. Sveto pismo nam govori da se Sotona i njegovi demoni prerušavaju u anđele svjetla (2. Korinćanima 11,14-15). Sotonska prijevara jedno je od mogućih objašnjenja ukazanja. Otkriti je li neka poruka »varavi čudesni znak« ili uistinu dolazi od Boga možemo samo usporedimo li ukazanje sa Svetim pismom. Ukoliko učenja koja se vežu uz ta ukazanja proturječe Božjoj riječi, onda je narav samih ukazanja sotonska. Proučavanje učenja Gospe Fatimske sa »Čudom Sunca« dobar je primjer. Web stranicu s detaljnim opisima »Čuda Sunca« možete naći na: www.religion-cults.com/fatima/sun.htm. Uistinu se čini da se nešto spektakularno dogodilo 13. listopada 1917....nešto se uistinu pojavilo i donijelo poruku. Činjenica da se to točno vrijeme podudaralo s onim što je bilo rečeno djeci pastirima tri mjeseca prije toga povezuje taj događaj s ukazanjima koja su bili vidjeli prethodnih mjeseci – prvo ukazanje anđela, a zatim »Gospe Fatimske«. Kada se poruka Fatime usporedi s biblijskim učenjem, očigledno je da ta poruka sadrži mješavinu malog dijela biblijske istine i nekoliko nebiblijskih običaja i učenja. Sljedeće odlomke citiramo izravno s web stranice posvećene »Gospi Fatimskoj« www.fatima.org. Određene riječi i rečenice potcrtali smo kako bismo ih označili kao nebiblijske (odnosno, Biblija ih ne poučava) ili antibiblijske (suprotne Bibliji). Nakon oduljih citata naći ćete više informacija o posebnim razlozima zbog kojih ova ukazanja treba svrstati pod »varave čudesne znakove«. Slijedi citirani sažetak općenite poruke koju donosi Gospa Fatimska: Općenita poruka »Općenita poruka Fatime nije složena. Njene molbe potiču na molitvu, okajanje, pokajanje i žrtvu te napuštanje grijeha. Prije no što se Gospa pojavila djeci pastirima – Lucy, Franciscu i Jacinti, posjetio ih je Anđeo Mira. Anđeo je pripremio djecu za primanje blažene Djevice Marije, a njegove su upute važan vid Poruke koji se često previdi. »Anđeo je djeci pokazao žarki, pažljivi i prisebni način na koji bismo svi trebali moliti, te strahopoštovanje koje bismo trebali pokazati Bogu u molitvi. Također im je objasnio veliku važnost molitve i prinošenja žrtava u okajanju uvreda počinjenih protiv Boga. Rekao im je: 'Od čega god možete učinite žrtvu i prinesite je Bogu kao čin okajanja grijeha kojima je On bio uvrijeđen, te u molbama za obraćenje grješnika.' U svome trećem i posljednjem ukazivanju djeci, Anđeo im je podijelio Svetu pričest i pokazao pravi način za primanje našega Gospodina u Euharistiji: sve troje kleknuli su kako bi primili pričest; Lucy je primila Svetu hostiju na jezik, a Anđeo je podijelo Krv Kaleža između Francisca i Jacinte.« »Gospa je naglasila važnost moljenja Krunice u svakome njenom ukazanju, tražeći od djece da svaki dan mole Krunicu za mir. Drugi glavni dio poruke Fatime je posvećenost našoj Gospi od Bezgrješnog srca, koja je strašno uvrijeđena i povrijeđena grijesima čovječanstva i od nas s ljubavlju traži da je utješimo okajanjima. Pokazala je svoje srce okruženo trnjem (koje je predstavljalo grijehe protiv njenoga Bezgrješnog srca) djeci, koja su razumjela da je njihove žrtve mogu utješiti.« »Djeca su također vidjela da je Bog strašno uvrijeđen grijesima čovječanstva te da želi da svaki od nas, kao i cijelo čovječanstvo, odbaci grijeh i okaje svoje zločine molitvom i požrtvovnošću. Tužna je Gospa zaklinjala: 'Nemojte više vrijeđati Boga Gospodina našega jer je već previše uvreda podnio!'« »Djeci je također bilo rečeno da se mole i žrtvuju za grješnike, kako bi ih spasili od pakla. Nakratko im je bilo pokazano viđenje pakla, nakon čega im je Gospa rekla: ‘Vidjeli ste pakao gdje duše jadnih grješnika idu. Kako biste ih spasili, Bog u svijetu želi ustanoviti sljedbu moga Bezgrješnoga Srca. Učinite li ovo što vam govorim, mnoge će duše biti spašene i vladat će mir.'« »Gospa nam je otkrila specifični korijen svih nevolja u svijetu, onaj koji uzrokuje ratove i slične grozne patnje: to je grijeh. Zatim je dala rješenje; prvo za pojedince, a zatim za crkvene vođe. Bog traži da ga svatko od nas prestane vrijeđati. Moramo se moliti, posebice Krunicu. Čestim moljenjem Krunice dobit ćemo milosti koje nam trebaju za pobjedu nad grijehom. Bog želi da se molimo mome Bezgrješnom srcu i da radimo na širenju tih molitava u cijelom svijetu. Gospa je rekla: ‘Moje Bezgrješno Srce bit će vaše utočište i put koji će vas voditi k Bogu.' Želimo li doći k Bogu, siguran put prema njemu naći ćemo budemo li posvećeni Bezgrješnome Srcu njegove Majke.« »Kako bismo neprekidno bili sve bliži njoj, a prema tome i njenome Sinu, Gospa je naglasila važnost moljenja Krunice svaki dan barem pedeset godina. Tražila je da nosimo smeđi škapular. I trebamo prinositi žrtve, posebice žrtvu vršenja naše svakodnevne dužnosti, u okajanju grijeha počinjenih protiv našega Gospodina i naše Gospe. Također je naglasila potrebu za molitvama i žrtvama za spašavanje grješnika iz pakla. Poruka Fatime pojedinim dušama sažeta je u ovim navodima.« Na istoj je web stranici zapisan razgovor Sestre Lucy (desetogodišnje pastirice koja je bila jedno od troje djece koji su vidjeli ukazanja 1917.) i Oca Fuentesa. Intervju datira iz 1957. godine i u njemu se najviše govori o Fatimi i njenoj poruci, a tamo Sestra Lucy kaže sljedeće: »Oče, vrag je raspoložen za ulazak u odlučujuću bitku s Blaženom Djevicom i vrag zna što Boga najviše vrijeđa i što će u najkraćem vremenskom razdoblju zadobiti najviše duša za Njega. Zbog toga vrag čini sve što može kako bi pridobio duše posvećene Bogu, jer će tako uspjeti u nakani da vođe napuste duše vjernih, kako bi ih lakše dohvatio.« »Oče, Presveta Djevica nije mi rekla da se nalazimo u posljednjim vremenima, ali mi je dala to do znanja na tri načina. Prvo, rekla mi je da vrag želi ući u odlučujuću bitku protiv Djevice. Odlučujuća bitka je konačna bitka iz koje će jedna strana izaći kao pobjednik, a druga će doživjeti poraz. Prema tome, od sad pa nadalje moramo odlučiti na koju ćemo stranu stati. Ili smo za Boga ili za vraga – nema druge mogućnosti.« »Drugo, rekla je mojim rođacima i meni da Bog daje dvije posljednje pomoći svijetu. To su Sveta Krunica i molitve upućene Bezgrješnome Srcu Marijinom. To su dvije posljednje pomoći koje znače da neće biti drugih. »Treće, u planovima božanske providnosti Bog uvijek, prije no što će kazniti svijet, iscrpi svu moguću pomoć. Sad, kada bude vidio da svijet uopće ne obraća pažnju, kako mi kažemo na naš nesavršeni način govora, On nam, uznemirena srca, nudi posljednji način spasenja, svoju Presvetu Majku. Čini to uznemirena srca jer prezrete li i odbacite ovo krajnje sredstvo, nećemo više imati oproštenja s Neba, jer ćemo počiniti grijeh koji Evanđelja nazivaju grijehom protiv Duha Svetoga. Taj se grijeh sastoji od otvorenog odbacivanja, s punim znanjem i prihvaćanjem, spasenja koje On nudi. Sjetimo se da je Isus Krist vrlo dobar Sin i neće dopustiti da vrijeđamo i prezremo njegovu Presvetu Majku. Tijekom mnogih stoljeća Crkvene povijesti zapisali smo jasno svjedočanstvo koje, strašnim kaznama koje zapadaju one koji napadnu čast njegove Presvete Majke, pokazuje kako je naš Gospodin Isus Krist uvijek branio čast svoje Majke.« »Dva načina po kojima se svijet može spasiti su molitva i žrtve. [O svetoj Krunici, Sestra Lucy je rekla:] Vidite, Oče, Presveta Djevica, u ovim posljednjim vremenima u kojima živimo, dala je novu učinkovitost izgovaranju molitava Krunice, i to u tolikoj mjeri da nema problema, bez obzira koliko može biti težak, bilo da je vremenit ili nadasve duhovan, u duhovnom životu bilo koga od nas, naših obitelji, obitelji u svijetu ili zajednica vjernika, ili čak u životima naroda i nacija, koji se ne mogu riješiti molitvom Svete Krunice. Svetom krunicom mi ćemo se posvetiti. Utješit ćemo našega Gospodina i postići spasenje za mnoge duše.« Na kraju, posvećenost Bezgrješnome Srcu Marije, naše Presvete Majke, sastoji se u tome da Nju smatramo Prijestoljem milosti, dobrote i oprosta, te sigurnim vratima za ulazak u Nebo.« U gornjim odlomcima koji se tiču poruke za koju Sestra Lucy misli da je ukazanje htjelo da prenese svijetu, nalazite uistinu mnogo stvari koje ne samo da se ne nalaze u Svetome pismu, nego mu čak proturječe. 1) Mariju naziva »Presvetom Majkom« i govori se da ima »Bezgrješno Srce«. Pod tim oni ne misle da joj je dana pravednost i svetost koja se daje svetima preko pripisane im Kristove pravednosti, nego da je bila spašena od grijeha u bilo kojem obliku tako što je bila začeta u majčinoj utrobi bez mrlje istočnoga grijeha. Biblija nikada o Mariji ne govori kao o bezgrješnoj ženi. Nikada ne govori da je imala bezgrješno srce. Naprotiv, ona Boga naziva svojim Spasiteljem (Luka 1,47). To je, čini se, smješta uz bok ostalome čovječanstvu, ali Katolička crkva smatra da je Marija bila spašena od grijeha po Kristovim zaslugama tako što je bezgrješno začeta, a potom živjela bezgrješan život. Ponovno, to se nigdje ne poučava u Svetome pismu. Naprotiv, Sveto pismo poučava da postoji samo jedna iznimka istini da smo svi grješnici (Rimljanima 3,10; 3,23; itd.). Ta jedina iznimka je Isus Krist (2. Korinćanima 5,21; 1. Petrova 2,22; 1. Ivanova 3,5). 2) Sestra Lucy priča o posvećenosti »Bezgrješnome Srcu« Marijinom i moljenju krunice kao o »posljednje dvije pomoći svijetu«. Također tvrdi da nema problema koji se ne može riješiti moljenjem krunice. Učenje je Fatime da će se moljenjem krunice spasiti mnoge duše. I opet, takvo učenje ne nalazimo nigdje u Svetome pismu. Glavna molitva u krunici je »Zdravomarija« koja se ponavlja pedeset puta. Prvu polovicu te molitve čini tekst iz Svetoga pisma kojim anđeo pozdravlja Mariju: »Zdravo Marijo, milosti puna, Gospodin s tobom, blažena ti među ženama i blažen plod utrobe tvoje, Isus...» ali drugi dio molitve kaže: »...»Sveta Marijo, Majko Božja, moli za nas grješnike sad i času smrti naše.« Osim što Mariji daje naziv koji joj Biblija ne daje, također traži od Marije da se moli za nas. Uistinu, katolici Mariju ne smatraju samo onom kroz koju izvire SVA Božja milost i onom koja posreduje kod svoga Sina u ime nas, nego joj također upućuju molitve da izbavi ljude od grijeha, rata itd. Molitva Mariji Pape Ivana Pavla II. iz ranih osamdesetih godina 20. stoljeća, primjer je toga. U toj molitvi on neprestano zaklinje Mariju da nas »izbavi« od nuklearnoga rata, gladi, samouništenja, nepravde itd. Ponovno, nigdje u Bibliji nećete naći neku pobožnu osobu kako se moli bilo kome drugom osim Bogu, niti da traži da bilo tko za nju posreduje osim onih koji još uvijek žive na zemlji. Naprotiv, Sveto pismo nas upućuje da se molimo Bogu (Luk 11,1-2; Matej 6,6-9; Filipljanima 4,6; Djela 8,22; Luka 10,2; itd.)! Bog nas ohrabruje da odvažno stupimo pred prijestolje milosti (Njegovo prijestolje) kako bismo našli milost i pravodobnu pomoć (Hebrejima 4,14-16). Bog nam je ostavio obećanje da Sveti Duh posreduje za nas u skladu s voljom Božjom neizrecivim uzdisajima (Rimljanima 8,26). Zašto bismo trebali ići preko svetaca, anđela ili Marije, posebice uzmemo li u obzir činjenicu da se niti takav primjer niti zapovijed ne nalaze nigdje u Bibliji? Samo je jedan primjer dvije stvari koji se ponavlja u Svetome pismu: a) Molitva se upućuje samo Bogu (1. Korinćanima 11,5; Rimljanima 10,1; Rimljanima 15,30; Djela 12,5; Djela 10,2; Djela 8,24; Djela 1,24; Zaharija 8,21-22; Jona 2,7; 4,2; itd.) b) Zahtjevi za molitve upućuju se samo živima (1. Solunjanima 5,25; 2. Solunjanima 3,1; Hebrejima 13,18; itd.) Povrh toga, nigdje se ne poučava da Marija sve vidi, sve čuje i sve zna (niti nešto približno) što bi trebalo biti istina da bi ona mogla čuti i odgovoriti na mnoštvo molitava koje joj upućuju mnogi katolici koji joj se u isto vrijeme mole širom svijeta. Umjesto toga Sveto pismo poučava da su i anđeli i duhovi mrtvih ograničena bića, te da mogu biti samo na jednome mjestu u isto vrijeme (Daniel 9,20-23; Luka 16,19 i dalje). 3) Jedna od opetovanih poruka Fatime jest poziv na osobno »okajanje« ili »pokoru«. Ovaj katolički koncept poučava da Bogu i Mariji trebamo dati nadoknadu za grijehe koje smo počinili protiv njih. Da ponovimo jedan izraz iz »Općenite poruke«, anđeo je rekao djeci da od čega god mogu učine žrtvu i prinesu je Bogu »kao čin okajanja grijeha kojima je On bio uvrijeđen…« Okajanje je »ispaštanje ... nešto što se čini ili plaća kao nadoknada; kompenzacija«. Ovo se veže uz rimokatoličko učenje o vremenitoj kazni koju osoba može riješiti putem pokore ili preko određenog vremena koje će provesti kasnije u čistilištu. Biblija NIKAD ne govori o potrebi »okajanja« naših grijeha ili vršenja »pokore« kako bismo platili za svoje grijehe. Naprotiv, Biblija poučava da trebamo dati svoje živote kao žive žrtve Bogu u odazivu i zahvalnosti za sva milosrđa koja nam je iskazao u spasenju (Rimljanima 12,1-2). Kada netko postane kršćaninom, njegovi su grijesi oprošteni i u potpunosti plaćeni u Kristu. Iza toga ne preostaje nikakvo plaćanje koje se za njih može učiniti; nije potrebno nikakvo daljnje okajanje. 4) Ključni aspekt Fatime je klanjanje i štovanje koje se iskazuje slikama vezanim uz ukazanja. Po cijeloj Bibliji možete vidjeti da svaki put kad se netko klanja pred nekim »svecem« ili anđelom, kaže im se da ustanu i da prestanu. Takvo se obožavanje prihvaća jedino kada se čini »Anđelu Gospodnjem« (predutjelovljenom Kristu), ili Isusu, ili Bogu Ocu. Katolici naglašavaju razliku između »štovanja» Boga i »uzvisivanja« Marije i svetaca; ali kada je apostol Ivan pao ničice pred anđelom, anđeo ga nije pitao: »Je li to što mi iskazuješ štovanje ili uzvisivanje?« Anđeo mu jednostavno kaže da prestane i da »štuje Boga« (Otkrivenje 19,10). Također, kada je Petra »uzvisivao« (prokuneo – grčka riječ koju Katolička crkva koristi za »obožavanje» koje se razlikuje »štovanja« koje zaslužuje samo Bog) Kornelije u Djelima 10,25, Petar Korneliju kaže: »Ustani! I ja sam samo čovjek!« Moram primijetiti da se ista ta riječ koristi u odlomku iz Otkrivenja koji smo spomenuli. Prema tome, opetovani primjer u kojemu netko uzvisuje anđela ili »sveca« uvijek prati zapovijed da prestanu! Prema tome, molitve Mariji u suprotnosti su s biblijskom opomenom da se molimo Bogu i biblijskim primjerom takve molitve. Također, nelogično je zamijeniti molitvu sveznajućem, svemogućem, ljubavlju ispunjenom Bogu (Psalam 139; Hebrejima 4,14-16) molitvom nekome svecu ili Mariji, kada nema nikakva biblijskog dokaza da oni uopće mogu čuti molitve! Moliti se svecima i Mariji širom svijeta znači pripisati im atribute sveprisutnosti i sveznanja koje posjeduje samo Bog…to je uistinu idolopoklonstvo! 5) Na kraju, u pogledu »Čuda Sunca«, postoje opetovani slučajevi u kojim se »varavi čudesni znakovi« javljaju u Svetome pismu (Izlazak 7,22; 8,7; 8,18; Matej 24,24; Marko 13,22; Otkrivenje 13,13-14). Bog nam čak kaže u Ponovljenom zakonu 13,1, i dalje, da nekoga tko prorokuje nešto što se obistini ili dade »znak« koji se čini čudesnim, a poučava štovanje stranih bogova, ne smijemo poslušati, nego ga tretirati kao lažnoga proroka. Za kršćanina, »sadržaj vjere« treba biti Biblija i njeno učenje (Izaija 8,20; 2. Timoteju 3,16). Iako katolici mogu tvrditi da nas »Gospa Fatimska« ne poziva na štovanje »stranih bogova« nego na štovanje pravoga Boga, ideja uzvisivanja Marije do te mjere da se njeno »Bezgrješno Srce« stavlja na istu razinu kao i Isusovo »Sveto Srce« neosporno je uzvisivanje pobožne žene na položaj koji joj se u Svetome pismu nikad ne daje...položaj jednakosti s Bogom; jer davati joj čast koju dajemo Kristu znači upravo to. Slično tomu, staviti Mariju u središte pozornosti do te mjere da više vremena provodimo moleći se njoj nego Bogu također je idolopoklonstvo, posebice u svjetlu izravnih zapovijedi Svetoga pisma da se molimo Bogu i potpunoj tišini u pogledu bilo kakvog uzvisivanja Marije. Je li »Čudo Sunca« bilo varavi čudesni znak? Na temelju biblijskog učenja svakako se čini da je tako. Sotoni nije problem pomiješati dovoljno istine, kako bi učenje zvučalo ispravno, s dovoljno laži da nam osudi duše na pakao. Gdje se u cijeloj poruci Fatime uopće spominje evanđelje spasenja po milosti kroz vjeru u Krista...poruka koja se neprestano ponavlja cijelim Novim zavjetom? Gdje se ikad spominje da spasenje dolazi samo po Kristovu dovršenom djelu na Kalvariji te da naša djela nemaju nikakve zasluge odvojeno od njega? Pokora i donošenje prinosa u svrhu okajanja za grijehe dijametralno su suprotni Kristovu dovršenom djelu na Kalvariji i našoj potrebi za spasenje samo po milosti kroz vjeru u njega samoga. Zazivanje Marije i njenoga Bezgrješnoga Srca te recitiranje Krunice kao krajnjeg i konačnog sredstva spašavanja duša pljuska je u lice biblijskim istinama poput one koju nalazimo u Djelima 4,12 i 1. Timoteju 2,5. »Uza Zakon! Uza svjedočanstvo! Ne govore li po ovoj riječi, to je zato što u njima nema svjetlosti« (Izaija 8,20, dosl. prijevod). Vprašanje: Kaj pravi Sveto pismo o devici Mariji? https://www.gotquestions.org/Slovenscina/Devici-Mariji.html Odgovor: Marija, Jezusova mama, je bila opisana kot »obdarjena z milostjo« (Evangelij po Luku 1,28). Izraz prihaja iz grške besede, ki v bistvu pomeni »veliko milosti,« Marija je prejela veliko Božje milosti. Milost je »nezaslužena naklonjenost« in pomeni, da prejmemo Božji blagoslov kljub dejstvu, da si tega ne zaslužimo. Marija je potrebovala Božjo, odrešujočo milost tako, kot vsi ostali. Marija je razumela to dejstvo, kot je to izjavila v Evangeliju po Luku 1,47, »in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku.« Marija se je zavedala, da potrebuje Odrešenika. Sveto pismo nikoli ne pravi, da je bila Marija kaj več kot le navadna ženska, ki jo je Bog izbral, da jo uporabi na nenavaden način. Da, Marija je ravnala pravično po postavi, ker je prejela Božjo naklonjenost (milost), kot to piše v Evangeliju po Luku 1,26-28. Hkrati pa je bila Marija grešna oseba, ki je potrebovala Jezusa Kristusa kot svojega Zveličarja, tako kot vsi drugi (Pridigar 7,20; Pismo Rimljanom 3,23, 6,23; Prvo Janezovo pismo 1,8). Marija ni bila brezmadežno spočeta. Sveto pismo ne omenja, da bi Marijino rojstvo bilo kaj drugačno od vseh drugih rojstev. Bila je devica, ko je rodila Jezusa po Svetem Duhu, ki je prišel nadnjo (Evangelij po Luku 1,34-38), toda ideja o Marijinem večnem devištvu ni Svetopisemska. Evangelij po Mateju 1,24b-25 govori o Jožefu in pravi tako: »Vzel je svojo ženo k sebi in ni je poznal, dokler ni rodila sina; in imenoval ga je Jezus.« Beseda »dokler« jasno nakazuje, da Jožef in Marija nista imela spolnih odnosov, vse dokler Marija ni rodila Jezusa, potem pa sta imela spolne odnose. Marija je ostala devica, do Jezusovega rojstva, vendar sta Jožef in Marija imela še nekaj otrok potem, ko je rodila Jezusa, prvorojenca. Jezus je imel štiri polbrate: Jakoba, Jožefa, Simona in Judo (Evangelij po Mateju 13,55). Jezus je tudi imel polsestre, toda te niso niti imenovane niti naštete (Evangelij po Mateju 13:55-56). Bog je blagoslovil Marijo s tem, da je bila rodovitna in je rodila še več otrok, kar je v tisti kulturi bil (kot bi moralo biti danes v naši) najjasnejši znak Božjega blagoslova nad žensko. Enkrat, ko je Jezus govoril, je ženska v množici izjavila: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« (Evangelij po Luku 11,27). Ni bilo boljše priložnosti za Jezusa kot te, da bi izjavil o Mariji, da je zares vredna slave in časti. Toda kakšen je bil Jezusov odziv? »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo.« (Evangelij po Luku 11,28). Jezusu je bila poslušnost Božji besedi bolj pomembna kot to, da se pohvali žensko, ki jo je Bog uporabil za prihod Odrešenika na svet. Nikjer v Svetem pismu Jezus, ali kdorkoli drug, ne nameni nobene časti, slave ali oboževanja Mariji. Elizabeta, Marijina sorodnica je hvalila Marijo v Evangeliju po Luku 1,42-44, toda njena hvala je osnovana na Marijino vero v Božjo besedo: »Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« (Evangelij po Luku 1,45), deviško rojstvo Mesije. Ni bila osnovana na nobeno Marijino slavo. Marija je bila prisotna pri križu, ko je Jezus umrl za grehe izvoljenih (Evangelij po Janezu 19,25). Marija je bila tudi z apostoli na binkoštni dan (Apostolska dela 1,14). Po tem dogodku Marija ni nikoli več omenjena. Sveti Duh Mariji ni dal nobene pomembne vloge. Marijina smrt ni zabeležena v Svetem pismu. Nič ni omenjeno o tem, da bi Marija bila vnebovzeta ali da bi imela v nebesih neko veliko vlogo. Tudi ni kraljica nebes, kot jo nekateri imenujejo. Kot ponižna služabnica Boga, po katerem je prišel Jezus na ta svet, je Marija lahko deležna le našega spoštovanja, ne pa našega slavljenja ali čaščenja. Nikjer v Svetem pismu ne piše, da Marija lahko sliši naše molitve, ali da ona moli in posreduje za nas k Bogu. Jezus je naš edini posrednik (posredovalec) v nebesih (Prvo pismo Timoteju 2,5-6). Če bi jo slavili, častili in k njej molili, bi odgovorila z istimi besedami kot angeli: »Boga môli!« (preberi Razodetje 19,10; 22,9). Tako Marija, kot ostali služabniki Boga nam dajejo pomemben primer, kako naj slavimo, častimo in poveličujemo samo Boga. Takole je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Zavzel se je za svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.« (Evangelij po Luku 1,46-55). Torej, če je Marija slavila in častila Boga in ga imenovala za svojega Odrešenika, potem nam to pove, da Marija ni soodrešenica z Jezusom. Na mnogih mestih nam Sveto pismo to potrjuje, kot tudi sam Jezus, ko je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Evangelij po Janezu 14,6). Jezusovi učenci so pogumno pričevali o Jezusu z besedami: »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apostolska dela 4,12). Če rečemo, da je Marija soodrešenica za ljudi sveta, potem ne samo, da žalimo Jezusa, ampak delamo nekoga za nekaj, kar to sploh ni, in tako se pravi osebno žalimo Marijo. Ne samo to, temveč, če jo častimo, slavimo ter ji molimo namesto ali poleg Boga, storimo malikovanje. https://www.gotquestions.org/Slovenscina/Devici-Mariji.html
BOGDAN VIRANT :

26.05.2020 20:09

Zakaj sem prisiljen plačevati nekaj, kar nisem naročil, me ne zanima, za mene ni koristno, pa še verjamem ne v to ? »Javni zavod“ RTV Slovenija in novinarji medijev, ki jih obvadujejo nedemokratične komunistične strukture, ste sramota in grožnja demokraciji, drugačnega razmišljanja in svobodi govora. RTV in komunajzarski lastniki medijev, dnevno širijo laži, manipulirajo, blatijo Janeza J., predvsem desni politični spekter, skratka vsakega, ki se ne strinja z njihovo bolano levo ideologijo. Novinarji se svojimi skrajnimi levimi komentarji pridružujejo navječjemu izdajalcu Slovenije, ki mu svobodna, demokratična in svobodna Slovenija nikoli ni bila in nikoli ne bo intimna opcija in so za ohranjanje svojih delovnih mest pripravljeni pisati, kakršnekoli laži, grozijo in nekaznovano pozivajo s plakati z umorom Janše. Novinarji RTV Slovenija se med službenim časom z denarjem davkoplačevalcev in prisilnim prispevkov še dodatno indoktrinirajo z branjem skrajnega levega tednika MLADINA in drugih predvsem levih medijev. Tako RTV Slovenija skrbi in poskrbi, da so novinarji primerno ves čaš primerno indoktrinirani s skrajno levo komunistično ideologijo. RTV “neodvisno novinarsto” živi še v času oktobrske revolucije. Je ideološko obremenjen s komunizmom, sovražen je do državljanov in drugače mislečih, ki se ne strinjajo z skrajno levo komunajzarsko bolano ideologijo, za kar moramo državljani še plačevati. RTV komunajzarski servis je potrebno privatizirati, da bodo svoje komunajzarske storitve lahko prodajali in ponujali na trgu tistim, ki bo RTV komunajzarske oddaje želeli gledati in plačevati. Ko bo RTV privatizirana, se boste vsi komunajzarji naročili na njene programe in se bo cena naročnine dvignila za vsaj 2x, vsi komunajzarji boste lahko vzdihovali ob prikazovanju rdeče zvezde, doživljali orgazme, ko vam bodo na RTV v oddajah prikazovali in poveličevali največje kriminalce, katere trenutno premore uboga Slovenija.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

TUJEC V DVEH DOMOVINAH (3)