SI
TUJEC V DVEH DOMOVINAH (2)
PODLISTEK 2 – življenjepis slovenskega dirigenta (zbirka VELIKI DIRIGENTI)
ČASOPIS V FOKUSU
Zanimivo

Petek, 1. maj 2020 ob 09:46

Odpri galerijo

Na spletnem časopisu V FOKUSU smo pripravili serijo podlistkov, kjer predstavljamo zanimive knjige majhnih založnikov. V tem podlistku je predstavljena knjiga DRAGO MARIO ŠIJANEC / MARIANO DRAGO – TUJEC V DVEH DOMOVINAH, ki prikazuje umetniški življenjepis pozabljenega slovenskega dirigenta, ki je bil eden največjih svetovnih dirigentov.

Prejšnji podlistek -1: DOMA SEM POSLUŠAL
*** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** ***

DRAGO MARIO ŠIJANEC / MARIANO DRAGO
TUJEC V DVEH DOMOVINAH
Marko Košir

V podlistku je obdobje 1907-1941 preskočeno. V knjigi je ta del njegovega življenja prikazan na 33 straneh. Podlistek se osredotoča na njegovo ustvarjalnost v obdobju od 1941 do 1947, še posebej na povojno obdobje, ko je moral zaradi »kršenja kulturnega molka« oditi. To obdobje ni na čast takratni oblasti, saj so »kulturni molk« uporabili za osebna obračunavanja.

SREDI VOJNE VIHRE IN PO NJEJ 1941-1947
Ljubljana 1941-1945

Akademsko Mozartovo združenje na Dunaju je v dogovoru z Državno glasbeno zbornico iz Berlina Šijanca imenovalo za voditelja in organizatorja svetovnih proslav, ki naj bi potekale v Jugoslaviji leta 1941 ob 150-letnici Mozartove smrti. Šijanec je bil v tem času že član salzburškega Mozarteuma in je aktivno sodeloval pri pripravah za proslave ob 150-letnici Mozartove smrti. Baje naj bi dirigiral tudi na svečanostih v Salzburgu. Zaradi vojne do teh proslav ni prišlo.

Druga svetovna vojna se je v Jugoslaviji začela, ko je bila s strani sil osi napadena brez vojne napovedi. Slovenijo so si okupatorji medsebojno razdelili. Prekmurje je pripadlo Madžarski, Štajerska, Koroška in Gorenjska Nemčiji, Ljubljanska pokrajina z Dolenjsko in Primorsko pa Italiji (Julijska krajina). Le slaba dva tedna po tem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobra dva tedna po okupaciji je bila 27. aprila 1941 v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani ustanovljena protiimperialistična fronta, za katero se je kasneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF). Ustanovni člani so bili Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler v imenu Komunistične partije Slovenije, Josip Rus v imenu sokolov, Tone Fajfar v imenu krščanskih socialistov ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar v imenu slovenskih kulturnih delavcev. OF se je pridružilo mnogo svobodoljubnih kulturnih delavcev, med njimi tudi Šijanec s Prežihovim Vorancem in Edvard Kocbek, Šijančev znanec še iz Maribora.

OF je januarja leta 1942 zapovedala KULTURNI MOLK - prepoved obiska in sodelovanja zaveznikov na okupatorjevih prireditvah. Ni mi jasno, koga so pri OF mislili z zavezniki, najbrž so mislili zavezance, to pa naj bi bili vsi kulturni delavci v delu Slovenije pod italijansko okupacijo. Italijani so dopustili delovanje Drame in Opere. Vloga radia, ki je bil priključen k italijanski mreži I.E.A.R., je bila zelo okrnjena. Radio je oddajal le nekaj ur na dan in to poročila v italijanskem in slovenskem jeziku ter različno glasbo s plošč.

Šijanec v Ljubljani v letu 1941 ni nastopil niti enkrat. O dogodkih, ki so sledili, pa v svojem pismu Vidmarju leta 1955 navaja, da so terenec z radia Franc Ušak, terenec iz Opere Žane Bajda in Šijanec organizirali koncertno dejavnost v Ljubljani z edinim namenom, da podpirajo žene in otroke tovarišev, ki so bili v zaporih in taboriščih, 20 % od izkupička koncertov je šlo za OF. Šijanec za svoje delo ni dobival nobenega honorarja, godbeniki pa le toliko, da je bilo za skromne priboljške.

Koncerti s člani opernega orkestra pomnoženega RO, ki bi imel 56 članov, naj bi bili vsaka dva tedna za nizko vstopnino v Unionski dvorani - tako je razvidno iz Premrlovih opomb k posameznim koncertom in iz koncertnih listov. Za organizacijo koncertov se je Šijanec obrnil na GM, ki je takrat upravljala s koncertno dvorano, s prošnjo, da bi dala GM na razpolago dvorano za nizko najemnino. Zasedbo orkestra je organizirala Podzveza godbenikov s predsednikom Filipom Bernardom, ki je bil že februarja 1942 aretiran.

Ta uvod je potreben, da bodo bolj jasne nekatere stvari, ki so se dogajale ob in po koncu vojne leta 1945, ter da se bodo videla merila pri presoji kršitev kulturnega molka.

Spisek vseh Šijančevih koncertov 1942-1945 je pripravil in na kratko komentiral skladatelj Stanko Premrl. Svoje komentarje je objavljal v Cerkvenem glasniku. Ti Premrlovi komentarji (Simfonični orkester RTV Slovenija - 50 let) so v povzetkih navedeni v nadaljevanju (poševni tisk v narekovajih). Če sem za posamezne koncerte našel še kako drugo oceno, je to posebej navedeno.

Šijanec je prvič po začetku vojne dirigiral šele 12. januarja 1942. Na koncertu, ki je bil v celoti posvečen skladatelju L. M. Škerjancu, je dirigiral orkestru GM, solist je bil Anton Trost. Na sporedu je bila Dramatična uvertura, Klavirski koncert in Simfonija št. 3. »Skladbe, ki jih je temeljito naštudiral in mojstrsko dirigiral kapelnik D. M. Šijanec, so napravile velik vtis in so pomemben prispevek k naši simfonični glasbi.«

Koncertni list s komentarjem za Škerjančev koncert, vir: Glasbena zbirka NUK 

Dramatična uvertura je bila na tem koncertu krstno izvedena, klavirski koncert pa drugič, kar je pravilno napisano v programu na koncertnem listu. Ta koncert je zadnji, ki je imel koncertni list samo v slovenščini. Naslednji koncertni listi so bili vsi dvojezični. Bili so v slovenščini in v jeziku trenutnega okupatorja (italijanščina oziroma nemščina).

Prvi Šijančev koncert z RO od začetka vojne pa je bil 29. marca 1942. Na sporedu je bil Slatnerjev oratorij Oljki. Nastopili so solisti Kristan, Stritarjeva in Lupša in Radijski komorni zbor.

25. septembra 1942 je bila v Operi proslava ob 150-letnici Rossinijevega rojstva, ki sta ga pripravila Italijanski kulturni institut in GM. Nastopila sta RO in operni orkester. Izvedli so pet Rossinijevih uvertur: Stabat Mater, Viljem Tell, Tatinska sraka, Obleganje Korinta in Italijanka v Alžiru. »Orkester je vse skladbe podal izvrstno, točno sledeč dirigentu, ki je vodil vsa dela na pamet.«

V Jutru je objavil svojo oceno tudi Marijan Lipovšek. Ob floskulah, ki so bile za to priliko obvezne, saj so okupatorji ta koncert uporabili za politično-kulturno propagando, je Lipovšek na kratko predstavil vse skladbe na koncertu in o Šijancu in združenem orkestru (I.E.A.R. in člani orkestra Opere) napisal:

Izvedba je bila pod odličnim Šijančevim vodstvom izvrstna. Plastika dinamičnih vzponov je bila živa in prepričevalna, ritem ognjevit, da je žela izvedba viharno priznanje. Zlasti godalni orkester je bil pod vodstvom koncertnega mojstra Karla Rupla vzoren v intonaciji in precizni izvedbi tudi najtežjih mest, ki jih je v vrtoglavi hitrosti Rossinijevih tempov vse polno. Opazno je bilo zlasti enotno lokovanje. Pa tudi pihalci so zadovoljili in želi v skupni in solistični igri mnogo priznanja.

Iskreno želimo, da bi ta koncert ne bil edini te vrste v sezoni, temveč, da bi orkester, tako združen kakor sedaj, priredil še več samostojnih večerov. Odziv v občinstvu bi bil ugoden baš v sedanjih časih, ko si vsi želimo estetskega oddiha v plemeniti glasbeni umetnosti.

Karikatura v Jutru in Lipovškova ocena

Mislim, da je ta ocena prva, ki jo je Lipovšek napisal o Šijancu. Očitno je bil sam ugodno presenečen nad Šijancem in uspehom koncerta. Visoki komisar za Provinco Ljubljana Grazioli in dva predstavnika rimske vlade so najbrž tudi debelo požirali in močno spremenili mnenje o barbarih, katerim so prinesli svojo kulturo.

Maja 1942 leta je Šijanec gostoval v Italiji. Na povabilo RAI -Torino je dirigiral tamkajšnjemu simfoničnemu orkestru z oznako »A«. Izvajali so Smetanovo Uverturo k operi Libuše, Škerjančev Koncert za klavir in orkester in Čajkovskega Patetično simfonijo. Že na vajah so se sodelujoči odlično ujeli. Koncert je bil po mnenju očividcev eden najlepših v sezoni. Tu je lahko Šijanec pokazal, kaj zna, ko je imel na razpolago orkester s tehnično popolnimi glasbeniki. O koncertu ni ohra¬njenega nič, razen omembe v Jutru s citatom iz pisma enega od sodelu¬jočih godbenikov. Tudi točen datum koncerta ni znan. Je pa ta koncert znamenit še po nečem. Šijanec je na tem koncertu izvedel Škerjančev Klavirski koncert, kar je bila prva izvedba tega dela izven Slovenije.

Kot je razvidno iz do sedaj napisanega, je bil Šijanec iz koncerta do koncerta boljši.

 

Pripravil Andy
Se nadaljuje
*** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** *** ***

Več o knjigi in spletno naročilo 24/7 na straneh založbe PRO-ANDY, Andrej Ivanuša, s.p., Maribor.

Doslej objavljeno: VOJNI SPOMINI 1914-1919 FRANJA MALGAJA 
Doslej objavljeno: LEGENDARNI SLOVENSKI OBVEŠČEVALCI

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 4. Jun 2020 at 08:03

0 ogledov

Migranti pritiskajo na našo mejo
Če nebi bilo poostrenega nadzora meje, jih mogoče sploh nebi odkrili, verjetno se jih je nekaj vseeno prebilo mimo nadzora, zagotovo pa se jih je kar nekaj obrnilo. Slovenski policisti so jih v 24 urah ujeli 74 Zaradi nezakonitega prestopa hrvaško-slovenske meje pa so koprski policisti v istem obdobju obravnavali skupno 50 ilegalcev. Osem od teh je danes po navedbah Policijske uprave (PU) Koper zaprosilo za mednarodno zaščito in so jih nastanili v azilni dom. Ljubljanski policisti so med opravljanjem nalog varovanja državne meje v Novem kotu izsledili in prijeli štiri Maročane, ki so nezakonito prestopili državno mejo, so sporočili s PU Ljubljana. Novomeški policisti so v torek na mejnem prehodu Obrežje med kontrolo turškega tovornjaka v podvozju polpriklopnika na rezervnem kolesu odkrili moškega, ki se je poskušal izogniti mejni kontroli in nezakonito vstopiti v Slovenijo. V osovini polpriklopnika so našli še dve osebi. Vse tri Afganistance so po zaključenem postopku predali hrvaškim policistom. Na mejnem prehodu Dobova so v torek med kontrolo tovornega vlaka iz Srbije na podvozju vagona našli Iranca, ki je na ta način poskušal nezakonito vstopiti v našo državo. Ponoči so na podvozju tovornega vlaka, ki je prav tako pripeljal iz Srbije, našli še dva Alžirca in dva Maročana. Migrante so po zaključenih postopkih predali Hrvaški. Letos so novomeški policisti pri poskusu nezakonitega vstopa v Slovenijo odkrili 229 migrantov. Ti so bili skriti med tovorom ali na podvozjih vlakov in tovornih vozil. Lani so na mejnih prehodih odkrili 577 migrantov, so sporočili s PU Novo mesto. Nelegalni migranti tudi na Štajerskem Policisti so v torek na območju Ptuja prijeli devet tujcev, ki so se skriti v priklopnih tovornih vozilih iz BiH in Severne Makedonije izmaknili mejni kontroli na Gruškovju. Med njimi so bili štirje Afganistanci, trije Maročani, Alžirec in Libijec. Vse so oz. bodo po končanem postopku predali hrvaškim varnostnim organom. Do takrat so nekatere nastanili v centru za tujce, so sporočili s PU Maribor. V torek pa so na Gruškovju na priklopnem tovornem vozilu turških registrskih oznak odkrili štiri Afganistance, ki so želeli na tak način nedovoljeno vstopiti v našo državo. Vrnili so jih Hrvatom. V Plaču pa so prijeli dva Sirca in dva Palestinca, ki so pri bivšem mejnem prehodu želeli nedovoljeno prestopiti državno mejo med Slovenijo in Avstrijo. Vsi so imeli mednarodno zaščito v Sloveniji, kar jim omogoča prosto gibanje po ozemlju celotne države. Po postopku so se sami vrnili v azilna domova v Ljubljani oz. Logatcu.  

Thu, 4. Jun 2020 at 06:12

0 ogledov

4. junij – Dan slovenskega krvodajalstva
4. junij je dan slovenskega krvodajalstva Zdravljenje s krvjo se je pri nas pričelo že pred drugo svetovno vojno, bolj organizirano pa po njej, ko smo 4. junija 1945 odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi prostovoljnih krvodajalcev. Ta mejnik na področju transfuzijske stroke in krvodajalstva praznujemo kot dan krvodajalstva. Praznovali smo tudi 60 let prostovoljnega, anonimnega in neplačanega krvodajalstva v Sloveniji. Toliko let je namreč preteklo od prve organizirane krvodajalske akcije pod okriljem Rdečega križa Slovenije, ki je bila med trboveljskimi rudarji v Zagorju izvedena 9. marca leta 1953. Ta izjemni dogodek je nedvomno prispeval, da se je neplačano krvodajalstvo pričelo razvijati in širiti povsod po državi. Na takratnih temeljih še danes nadaljujemo dolgo in uspešno tradicijo krvodajalstva pri nas. V teh letih smo zabeležili že več kot 5 milijonov krvodajalcev, ki so z darovano krvjo bolnikom omogočili zdravljenje ali jim celo rešili življenja. Od jemanja krvi krvodajalcem v steklenice in zdravljenja s polno krvjo, smo postopno prešli na jemanje krvi v zaprt sistem plastičnih vrečk (1986), ki omogočajo nadaljno predelavo in s tem 100-odstotno komponentno terapijo. To pomeni,  da iz polne krvi pripravimo komponente, od katerih bolniki prejmejo le tisto sestavino krvi, ki jo pri zdravljenju potrebujejo. Še višjo kakovost komponent krvi smo dosegli leta 2010, ko smo vse trombocitne komponente začeli virusno inaktivirati in vse enote koncentriranih eritrocitov pričeli filtrirati. S tem dodatno povečamo varnost krvi ter zmanjšujemo možnost neželenih reakcij ob transfuziji krvi.   Ker se s krvjo prenašajo različne bolezni, smo že leta 1960 pričeli kri vseh krvodajalcev testirati na povzročitelje sifilisa, 1970 na virus hepatitisa B, 1986 na virus  HIV in leta 1993 na virus hepatitisa C. Metode testiranja, ki jih uporabljamo danes, so najsodobnejše, licencirane po najstrožjih mednarodnih kriterijih in popolnoma avtomatizirane. Leta 2006 smo uvedli tudi molekularno testiranje vseh omenjenih virusov in s tem je možnost prenosa bolezni s krvjo skoraj nična. Že leta 1963 smo uvedli navzkrižni preiskus kot postopek izbire najbolj skladne krvi med krvodajalcem in bolnikom pred transfuzijo krvi.  Danes rezultate predtransfuzijske preiskave  odčitujemo tudi na daljavo s t. i. Telekonzultacijami. Na ta način nadomestimo dežurnega zdravnika na transfuzijskih ustanovah in omogočimo enako kakovost storitve po vsej Sloveniji. Z gotovostjo lahko trdimo, da zdravljenje s krvjo še nikoli ni bilo tako kakovostno in varno, kakor je danes. Kljub napredku medicine pa smo še vedno odvisni od darovane krvi, ki je osnovni pogoj za transfuzijsko zdravljenje. V Sloveniji še vedno vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri. Zato so s številnimi podjetji, društvi, organizacijami ter drugimi skupinami v sodelovanju s transfuzijsko službo načrtovali več kot 1.160 krvodajalskih akcij.  Približno 381 je bilo terenskih.    Marca je epidemija covida-19 spremenila način in oblike preskrbe s krvjo ter s tem organiziranja krvodajalskih akcij. Krvodajalce so seznanili z dodatnimi zaščitnimi ukrepi za preprečevanje prenosa koronavirusa. Krvodajalcem so začeli sporočati, da naj ne prihajajo na odvzem krvi če kašljajo, so prehlajeni, so preboleli nalezljivo bolezen ali so v stiku z obolelo osebo. Zaradi zaščite krvodajalcev in zaposlenih v Rdečem križu, transfuzijskih centrih in oddelkih ter na terenskih krvodajalskih akcijah izvajajo prilagojene krvodajalske akcije. Nanje vabijo samo krvodajalce krvnih skupin, ki so potrebne za zdravljenje. Krvodajalce vabijo na darovanje krvi preko SMS-sporočil ali osebnih vabil.   Transfuzijska služba je uvedla telefonsko naročanje na odvzem krvi za vse transfuzijske oddelke in na terenske krvodajalske akcije, kot dodatne zaščitne ukrepe, s katerimi krvodajalcem in zaposlenim omogočajo varno okolje in varen odvzem krvi. Krvodajalce, ki so telefonsko potrdili prihod na terensko krvodajalsko akcijo, po telefonu pred prihodom na odvzem krvi preverijo, če ustrezajo pogojem za darovanje in nimajo bolezenskih znakov morebitne okužbe. Pred vhodom v prostore, kjer izvajajo odvzem krvi, je triažna kontrolna vstopna točka. Strokovno zdravstveno osebje ponovno preveri ustreznost osnovnih zdravstvenih parametrov o zdravstvenem stanja in izmeri telesno temperaturo krvodajalcu.   Marija Špitaler je naša redna krvodajalka, ki se krvodajalskih akcij udeležuje v Preboldu.Krvodajalci, ki so darovali kri, ko so veljali  najostrejši ukrepi, so pravi junaki današnjega časa in vzgled sočutja, ki se je skozi desetletja razvilo v trdno slovensko krvodajalsko izročilo. Kar najbolje pokaže, kako uspešno smo opravili svoje delo v  Rdečem križu Slovenije in Zavodu za transfuzijsko medicino.  Obisk prirejenih krvodajalskih akcijah je pokazal, da krvodajalstvo ostaja najbolj množična solidarnostna akcija državljanov v Sloveniji. Od  1. junija potekajo krvodajalske akcij glede na dobro zdravstveno stanje prebivalstva  po sprejetih načrtih. Ostaja naročanje. Krvodajalci pokličejo transfuzijsko službo in se naročijo na darovanje krvi ter tako potrdijo prihod.   Rdeči križ Slovenije se ob 4. juniju iskreno zahvaljuje vsem krvodajalkam in krvodajalcem, tisočim prostovoljcem, ki prispevajo k temu, da vir krvi nikoli ne presahne, iskrena HVALA tudi vsem ostalim, ki po svojih najboljših močeh podpirajo prostovoljno krvodajalstvo v Sloveniji! vir: Zavod RS za transfuzijsko medicino

Thu, 4. Jun 2020 at 01:35

38 ogledov

Celje se v družbi še 10 mestnih občin prijavlja na izziv »100 inteligentnih mest«
Konzorcij vseh enajstih slovenskih mestnih občin je, kot se je dalo izvedeti na MO Celje, oddal prijavo na razpis Evropske komisije Izziv 100 inteligentnih mest. Cilj iniciative je vzpostaviti mrežo 100 inovativnih in pametnih mest, ki sodelujejo pri raziskovanju novih tehnologij in imajo cilj izboljšati kakovost življenja in dela v mestu ter zagotoviti trajnostno rast mesta. Do sedaj je v  omenjeno iniciativo vključenih 42 mest. Sloveniji oziroma nam najbližja je Reka iz sosednje Hrvaške.   Z inovativnimi rešitvami bi naj  mesta postala bolj zelena, bolj socialna in pametnejša pri naslavljanju in reševanju urbanih težav. V primeru uspešne vloge bodo mestne občine prejele strokovno podporo za razvoj in izvajanje strategij, s katerimi bodo zasledovale omenjene cilje. Vodilna tema prijave je eUprava in digitaliziranje javnih storitev. Vsaka od občin prijaviteljic na tem področju delala že nekaj časa, cilj tega projekta pa je povezovanje, izmenjava znanja in izkušenj in vzpostavitev skupne platforme. Na vodilno temo se navezuje področje pametne in trajnostne mobilnosti, kjer lahko digitalna podpora pomeni hitre in zelo učinkovite rešitve, ki bistveno pripomorejo h kakovosti življenja v mestih in izboljšajo pretočnost prometa ob istih razpoložljivih virih. Mestne občine so glavna regionalna, izobraževalna in gospodarska središča, z visoko stopnjo dnevne migracije. V zadnjih letih so bile izdelane celostne prometne strategije (v Celju  aprila 2017), preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) in posameznih razpisov se sofinancira izvajanje infrastrukturnih projektov. Celje že izvaja  projekte trajnostne mobilnosti  kot so: javni mestni potniški promet - Celebus in polnilna postaja CNG, javni sistem izposoje koles - KolesCE, vozlišče Park&Ride, mreža kolesarskih povezav v MOC, projekt »Upravljanje mobilnosti v MOC«.   Kljub velikemu napredku na področju digitaliziranja javnih storitev tudi v Celju menijo, da je nujna  in možna še boljša nadgradnja z digitalnimi rešitvami.   Tretja tema prijave se navezuje na inovativno izobraževanje in usposabljanje, to je namreč nujna podpora hitremu tehnološkemu razvoju, ki zahteva nova znanja, spretnosti in načine dela za vse uporabnike - tako za zaposlene v javni upravi kot za občane. Ključni rezultat projekta bo dosežen s Strategijo digitalnega prehoda v inteligentnih mestnih občinah Slovenije (SiMOS). Ta strategija bi naj  vsebovala:  1. zasnovo za digitalno platformo s pripadajočim akcijskim načrtom za vzpostavitev in uporabo, vključno s kadrovskim, finančnim in izobraževalnim delom za vse uporabnike,  2. vsebinske rešitve za trajnostno mobilnosti po vzoru dobrih praks drugih mest, ki jih podpre digitalna platforma; zasnovo za vzpostavitev in upravljanje/spremljanje rešitev trajnostne mobilnosti s pripadajočim akcijskim načrtom za modul digitalne platforme za trajnostno mobilnost,  3. akcijski načrt za inovativno izobraževanje in usposabljanje za nova znanja in spretnosti vseh uporabnikov, javnih uslužbencev in občanov v digitalnem prehodu. Dodatno bo posamezna mestna občina pripravila akcijski načrt za eno ali več drugih ponujenih tem po lastni izbiri, pri čemer si bodo mestne občine izmenjevale izkušnje in dobre prakse. Kar je  bilo večkrat  poudarjeno, Celje po projektih, ki jih izvaja iz omenjenega izziva že izvaja ali je v bolj odmaknjeni fazi priprav, je pa prav da pride do izmenjav  in primerjav doseženega ter povzemanja rešitev iz dobrih praks od drugod. To Celje dela ve in zna tudi uporabiti. Slabo leto nazaj ob obisku delegacije iz pobratenega mesta iz Nemčije sem slišal od njihovega »burgermeistra«, da je Celje v očeh ljudi iz njihove sredine malo mesto, za Slovenijo dokaj veliko mesto, po infrastrukturi ter po rešitvah,  ki jih ima na področjih,  ki so omenjenih v tem izzivu pa  lahko zadostuje za mesto z 200 tisoč prebivalci. Kljub temu se en bo ustavilo v želji da tukaj,  vanj živečimi in okoličanom ponuditi  največ da se lahko čim bolj poslužujejo danostmi,  ki jih dosežemo s tem znanjem. ki ga premoremo.  Prijavo konzorcija vseh slovenskih mestnih občin je podprlo kar 40 institucij in podjetij. Rezultati razpisa  izziva »sto inteligentnih mest« bi naj  bili znani do konca tekočega meseca. Vane K. Tegov

Thu, 4. Jun 2020 at 01:23

46 ogledov

Na območju Ljubnega ob Savinji v prometni nesreči umrli dve osebi
Včeraj so okoli 16.30 h iz PU Celje sporočili, da je na  območju  Ljubnega  ob Savinji prišlo do  tragične prometne  nesreče,  v  kateri  sta  umrli  dve osebi.V prometni nesreči sta bili udeleženi tovorno in osebno vozilo. Do prometnenesreče  je najverjetneje prišlo, ker je 54-letni voznik osebnega  vozila v križišču  za  Radmirje,  zavijal  proti  Ljubnemu  ob  Savinji  in   izsili prednost  tovornemu  vozilu,  s  katerim  je  iz  smeri Ljubnega ob Savinji pripeljal   27-letni  voznik. Le ta je poskušal z umikanjem v desno trčenje preprečiti,   kljub vsemu trudi   mu ni uspelo izogniti se najhujšemu  izidu. Osebno vozilo se  je v trčenju zagozdilo pod tovorno vozilo. 54-letni voznik in njegova 23-letna sopotnica, oba doma z območja Policijske postaje Mozirje, sta na kraju nesreče umrla. Ogleda kraja prometne nesreče sta se udeležila tudi preiskovalni sodnik in državni tožilec. Z izboljšanjem pogojev na cesti, ki so primeren letnemu času  in razmeram ob opustitvi  ukrepov zoper COVID 19, se  povečuje število udeležencev v prometu, kar kot kaže današnji dan in omenjene tragične prometne nesreče, se ustvarjajo tudi takšne situacij , ki pripeljejo do najhujšega, izgube človeških življenj. Škoda je vsakega  izgubljenega življenja, kije dragoceno in toliko težje za vse tiste ki jih izgubijo v podobnih nesrečah.

Thu, 4. Jun 2020 at 01:16

56 ogledov

Ekskluzivno iz Makedonije: Direktor Makedonske agencije za film bo odstopil
Nekaj dni nazaj smo v spletnem časopisu V Fokusu objavili novico, ki je bila zelo kmalu povzeta  v spletni Demokraciji, o Gorjanu Toziji, visokem vladnem funkcionarju RS Makedonije, ki je v neki spletni debati poleg mnogo  grdih, netaktnih in za  visokega strankarskega predstavnika  in vladnega  uslužbenca nesprejemljivih zapisov, s katerimi je žalil poleg Hrvaškega predsednika Vlade Andreja Plenkovića, še Madžarskega  Orbana in slovenskega premierja Janšo- Oba premiera je  imenoval  kar za člane kluba kriminalcev. Novico  o tem  je sporočil portal Lokalno.mk, ki kot navaja vir,  ima zelo zanesljive informacije za situacijo  o odstopu zaradi nesprejemljivih izjav povezanimi z predstavniki prijateljskih držav do Makedonije in vseh makedonskih državljanov.  Najbolj burna  je bila reakcija hrvaške vlade. Njihov zunanji minister  Gordan Grlić, ki bi se naj telefonsko pogovarjal z Nikolom Dimitrovom,  vodjem diplomacije RS Makedonije, ki ga je opozoril na nesprejemljivo ter da naj ne bi predstavljal stališča   do hrvaške države. Nadejamo se da bo mo kmalu deležni tudi opravičila    v smeri Slovenije ter od njenega predsednika Vlade, ki je celo med prvimi odreagiral ko ej bilo potrebno v prvem valu epidemije z COVID 19 in je  v imenu Slovenije nesebično odstopil del opreme kot pomoč Makedoniji. Da izjave ne odražajo  mnenje makedonske države, to moramo slišati in zvedeti na za to primeren način kot je praksa v takšnih situacijah. Najbolj zaskrbljujoče je tudi to  da je temu nesprejemljivemu in brezsramnemu  početju  makedonskega filmarja in direktorja agencije za film ter njegovi  izjavi pritrdil in dal prav Rade Šerbedžija, znan kot stalen gost slovenskih kulturniških krogih ter kot »češnja« na torti, da je celo deležen slovenske izjemne kulturniške pokojnine kot direktne obremenitve  slovenskega pokojninskega sklada brez da bi kar koli prispeval vanj. Sočasno je potrebno prečesati tudi vse posle odstopajočega makedonskega direktorja za film, ki mi jih bilo kar nekaj povezanimi z produkcijo ali koprodukcijo  določenih »izdelkov«  na področju filma. Vsekakor nas veseli, da se po skoraj dvotedenskem molku da so se oglasili  in nek način premaknili kolesje naprej, ki je  pripeljal  do  pričakovanega epiloga, odstopa Gorjana Tozije. V.K.T.

Wed, 3. Jun 2020 at 22:58

61 ogledov

Kaos v Ameriki: Demokrati proti Republikancem
Pred dnevi je vodilni švicarski dnevnik “Die Neue Zuercher Zeitung” (NZZ) objavil prispevek z naslovom: »Samo petina smrtnih žrtev Covid-19 je v republikanskih zveznih državah«. V ZDA trenutno beležijo 30 smrtnih žrtev na 100.000 prebivalcev, kar je občutno manj kot v razvitih evropskih državah kot so Švedska, Španija, Francija ali Velika Britanija. Pri tem pa moramo dodati to, da je pandemija v ZDA veliko bolj prizadela trdnjavo Demokratov kot pa Republikancev. Tako ima samo zvezna država New York, s tradicionalno demokratskim guvernerjem (trenutno Andrew Cuomo) in županov največjega mesta, kar okoli 370.000 okuženih in okoli 24.000 smrtnih žrtev, če primerjamo samo smrti opazimo, da je to kar četrtina vseh smrtnih žrtev v ZDA, čeprav v Zvezdna država New York živi samo eno šestnajstino(okoli 20 milijonov) celotnega prebivalstva ZDA. V primerjavi s tem ima Florida, v kateri biva približno 22 milijonov ljudi, potrjenih 57.000 okužb in okoli 2500 smrtnih primerov. Tukaj moramo prav tako omeniti Teksas, kjer trenutno živi okoli 30 milijonov Američanov in beležijo 65.000 okužb ter 1700 smrti za COVID-19. Guvernerji v obeh pa so tradicionalno Republikanci. Trenutno sta na položajih Ron DeSantis (Florida) in Greg Abbott (Teksas). Podobno situacijo lahko opazimo tudi v primeru množičnih nemirov - lahko bi kar rekli: »polomija na vsej črti«. Voditelj najbolj gledane informativne oddaje ameriških kabelskih mrež, Sean Hanntiy, je v istoimenski oddaji obtožil liberalne oziroma demokratske guvernerje zveznih držav in župane mest, da so v ključnih trenutkih, ko bi morali ukrepati proti radikalnim protestnikov, popolnoma odpovedali. Pri tem je naštel mesta: Philadelphia, Minneapolis, Chicago, New York, Los Angeles, San Francisco, Oakland in druga velika mesta, katera vsa uničuje kaos in v katerih »že desetletja vladajo Demokrati«. Pojavljajo se prizori, ki smo jih priča na bojiščih. Na ulicah vlada popolna anarhija, na kar se je predsednik Trump odzval s vpoklicem vojske. Ta je uspela obvladati razmere, ampak kako dolgo bo takšen »status quo« trajal, je vprašanje, ki trenutno pesti številne Američane.  Pretresel pa nas je tudi posnetek, kjer se nad nedolžno gospo znesejo protestiki samo zato, ker je želela zaščititi svojo prodajalno. Ob teh posnetkih se lahko samo vprašamo : »So to sploh ljudje?« Poglejte posnetek! Guvernerja Minnesote Tom Walz-a in župana Minneapolisa Jacob Frey-a so že pozvali k odstopu zaradi prepoznega in preslabega ukrepanja. V nekaterih manjših mestih so se ljudje oborožili že samo zato, da bi lahko preprečili škodo, ki jo povzročajo radikalci in člani teroristične organizacije Antifa. Če povzamemo, lahko vidimo, da liberalci oz. Demokrati niso kos izzivom, ki jih prinaša leto 2020. Na drugi strani pa lahko pogledamo prerojene Republikance, ki so se s predsednikom Donaldom Trumpom vstali kot feniks iz pepela in strnili svoje vrste takrat, ko jih je ZDA najbolj potrebovala. Končal pa bi z izjavo predsednika Trumpa: »Moji kolegi Američani. Moja prva in najvišja dolžnost predsednika je braniti našo veliko državo in ameriški narod. Prisegel sem, da bom varoval in  spoštoval zakone naše države - in točno to bom tudi storil ...« Pripravil LuS
Teme
knjige podlistek

Zadnji komentarji

Robert Ivačič :

30.05.2020 03:05

https://carm.org/are-the-apparitions-of-mary-really-mary https://carm.org/catholic/what-are-the-approved-mary-apparitions-of-the-roman-catholic-church Are apparitions of Mary, such as Lady Fatima, true messages from God? https://www.gotquestions.org/lady-fatima.html https://www.gotquestions.org/INTL/lady-fatima.html This article has been translated into the following languages: Deutsch Español Français Italiano Nederlands Polski Português Tagalog Hrvatski https://www.gotquestions.org/Hrvatski/Marijina-ukazanja.html Pitanje: Jesu li Marijina ukazanja, poput Gospe Fatimske, stvarno poruke od Boga? Odgovor: U katoličkoj tradiciji postoje mnoga izvješća o pojavljivanju Marije, anđela i/ili svetaca koji su nosili poruke od Boga. Sasvim je izgledno da su ljudi barem u nekim od tih slučajeva uistinu vidjeli nešto nadnaravno. Iako su neka od prijavljenih viđenja na raznim mjestima djela prevaranata, neka ukazanja čine se autentičnima. Međutim, autentičnost ukazanja ne mora biti dokaz da je poruka došla od Boga, niti da se radi o stvarnom pojavljivanju Marije ili nekog anđela ili sveca. Sveto pismo nam govori da se Sotona i njegovi demoni prerušavaju u anđele svjetla (2. Korinćanima 11,14-15). Sotonska prijevara jedno je od mogućih objašnjenja ukazanja. Otkriti je li neka poruka »varavi čudesni znak« ili uistinu dolazi od Boga možemo samo usporedimo li ukazanje sa Svetim pismom. Ukoliko učenja koja se vežu uz ta ukazanja proturječe Božjoj riječi, onda je narav samih ukazanja sotonska. Proučavanje učenja Gospe Fatimske sa »Čudom Sunca« dobar je primjer. Web stranicu s detaljnim opisima »Čuda Sunca« možete naći na: www.religion-cults.com/fatima/sun.htm. Uistinu se čini da se nešto spektakularno dogodilo 13. listopada 1917....nešto se uistinu pojavilo i donijelo poruku. Činjenica da se to točno vrijeme podudaralo s onim što je bilo rečeno djeci pastirima tri mjeseca prije toga povezuje taj događaj s ukazanjima koja su bili vidjeli prethodnih mjeseci – prvo ukazanje anđela, a zatim »Gospe Fatimske«. Kada se poruka Fatime usporedi s biblijskim učenjem, očigledno je da ta poruka sadrži mješavinu malog dijela biblijske istine i nekoliko nebiblijskih običaja i učenja. Sljedeće odlomke citiramo izravno s web stranice posvećene »Gospi Fatimskoj« www.fatima.org. Određene riječi i rečenice potcrtali smo kako bismo ih označili kao nebiblijske (odnosno, Biblija ih ne poučava) ili antibiblijske (suprotne Bibliji). Nakon oduljih citata naći ćete više informacija o posebnim razlozima zbog kojih ova ukazanja treba svrstati pod »varave čudesne znakove«. Slijedi citirani sažetak općenite poruke koju donosi Gospa Fatimska: Općenita poruka »Općenita poruka Fatime nije složena. Njene molbe potiču na molitvu, okajanje, pokajanje i žrtvu te napuštanje grijeha. Prije no što se Gospa pojavila djeci pastirima – Lucy, Franciscu i Jacinti, posjetio ih je Anđeo Mira. Anđeo je pripremio djecu za primanje blažene Djevice Marije, a njegove su upute važan vid Poruke koji se često previdi. »Anđeo je djeci pokazao žarki, pažljivi i prisebni način na koji bismo svi trebali moliti, te strahopoštovanje koje bismo trebali pokazati Bogu u molitvi. Također im je objasnio veliku važnost molitve i prinošenja žrtava u okajanju uvreda počinjenih protiv Boga. Rekao im je: 'Od čega god možete učinite žrtvu i prinesite je Bogu kao čin okajanja grijeha kojima je On bio uvrijeđen, te u molbama za obraćenje grješnika.' U svome trećem i posljednjem ukazivanju djeci, Anđeo im je podijelio Svetu pričest i pokazao pravi način za primanje našega Gospodina u Euharistiji: sve troje kleknuli su kako bi primili pričest; Lucy je primila Svetu hostiju na jezik, a Anđeo je podijelo Krv Kaleža između Francisca i Jacinte.« »Gospa je naglasila važnost moljenja Krunice u svakome njenom ukazanju, tražeći od djece da svaki dan mole Krunicu za mir. Drugi glavni dio poruke Fatime je posvećenost našoj Gospi od Bezgrješnog srca, koja je strašno uvrijeđena i povrijeđena grijesima čovječanstva i od nas s ljubavlju traži da je utješimo okajanjima. Pokazala je svoje srce okruženo trnjem (koje je predstavljalo grijehe protiv njenoga Bezgrješnog srca) djeci, koja su razumjela da je njihove žrtve mogu utješiti.« »Djeca su također vidjela da je Bog strašno uvrijeđen grijesima čovječanstva te da želi da svaki od nas, kao i cijelo čovječanstvo, odbaci grijeh i okaje svoje zločine molitvom i požrtvovnošću. Tužna je Gospa zaklinjala: 'Nemojte više vrijeđati Boga Gospodina našega jer je već previše uvreda podnio!'« »Djeci je također bilo rečeno da se mole i žrtvuju za grješnike, kako bi ih spasili od pakla. Nakratko im je bilo pokazano viđenje pakla, nakon čega im je Gospa rekla: ‘Vidjeli ste pakao gdje duše jadnih grješnika idu. Kako biste ih spasili, Bog u svijetu želi ustanoviti sljedbu moga Bezgrješnoga Srca. Učinite li ovo što vam govorim, mnoge će duše biti spašene i vladat će mir.'« »Gospa nam je otkrila specifični korijen svih nevolja u svijetu, onaj koji uzrokuje ratove i slične grozne patnje: to je grijeh. Zatim je dala rješenje; prvo za pojedince, a zatim za crkvene vođe. Bog traži da ga svatko od nas prestane vrijeđati. Moramo se moliti, posebice Krunicu. Čestim moljenjem Krunice dobit ćemo milosti koje nam trebaju za pobjedu nad grijehom. Bog želi da se molimo mome Bezgrješnom srcu i da radimo na širenju tih molitava u cijelom svijetu. Gospa je rekla: ‘Moje Bezgrješno Srce bit će vaše utočište i put koji će vas voditi k Bogu.' Želimo li doći k Bogu, siguran put prema njemu naći ćemo budemo li posvećeni Bezgrješnome Srcu njegove Majke.« »Kako bismo neprekidno bili sve bliži njoj, a prema tome i njenome Sinu, Gospa je naglasila važnost moljenja Krunice svaki dan barem pedeset godina. Tražila je da nosimo smeđi škapular. I trebamo prinositi žrtve, posebice žrtvu vršenja naše svakodnevne dužnosti, u okajanju grijeha počinjenih protiv našega Gospodina i naše Gospe. Također je naglasila potrebu za molitvama i žrtvama za spašavanje grješnika iz pakla. Poruka Fatime pojedinim dušama sažeta je u ovim navodima.« Na istoj je web stranici zapisan razgovor Sestre Lucy (desetogodišnje pastirice koja je bila jedno od troje djece koji su vidjeli ukazanja 1917.) i Oca Fuentesa. Intervju datira iz 1957. godine i u njemu se najviše govori o Fatimi i njenoj poruci, a tamo Sestra Lucy kaže sljedeće: »Oče, vrag je raspoložen za ulazak u odlučujuću bitku s Blaženom Djevicom i vrag zna što Boga najviše vrijeđa i što će u najkraćem vremenskom razdoblju zadobiti najviše duša za Njega. Zbog toga vrag čini sve što može kako bi pridobio duše posvećene Bogu, jer će tako uspjeti u nakani da vođe napuste duše vjernih, kako bi ih lakše dohvatio.« »Oče, Presveta Djevica nije mi rekla da se nalazimo u posljednjim vremenima, ali mi je dala to do znanja na tri načina. Prvo, rekla mi je da vrag želi ući u odlučujuću bitku protiv Djevice. Odlučujuća bitka je konačna bitka iz koje će jedna strana izaći kao pobjednik, a druga će doživjeti poraz. Prema tome, od sad pa nadalje moramo odlučiti na koju ćemo stranu stati. Ili smo za Boga ili za vraga – nema druge mogućnosti.« »Drugo, rekla je mojim rođacima i meni da Bog daje dvije posljednje pomoći svijetu. To su Sveta Krunica i molitve upućene Bezgrješnome Srcu Marijinom. To su dvije posljednje pomoći koje znače da neće biti drugih. »Treće, u planovima božanske providnosti Bog uvijek, prije no što će kazniti svijet, iscrpi svu moguću pomoć. Sad, kada bude vidio da svijet uopće ne obraća pažnju, kako mi kažemo na naš nesavršeni način govora, On nam, uznemirena srca, nudi posljednji način spasenja, svoju Presvetu Majku. Čini to uznemirena srca jer prezrete li i odbacite ovo krajnje sredstvo, nećemo više imati oproštenja s Neba, jer ćemo počiniti grijeh koji Evanđelja nazivaju grijehom protiv Duha Svetoga. Taj se grijeh sastoji od otvorenog odbacivanja, s punim znanjem i prihvaćanjem, spasenja koje On nudi. Sjetimo se da je Isus Krist vrlo dobar Sin i neće dopustiti da vrijeđamo i prezremo njegovu Presvetu Majku. Tijekom mnogih stoljeća Crkvene povijesti zapisali smo jasno svjedočanstvo koje, strašnim kaznama koje zapadaju one koji napadnu čast njegove Presvete Majke, pokazuje kako je naš Gospodin Isus Krist uvijek branio čast svoje Majke.« »Dva načina po kojima se svijet može spasiti su molitva i žrtve. [O svetoj Krunici, Sestra Lucy je rekla:] Vidite, Oče, Presveta Djevica, u ovim posljednjim vremenima u kojima živimo, dala je novu učinkovitost izgovaranju molitava Krunice, i to u tolikoj mjeri da nema problema, bez obzira koliko može biti težak, bilo da je vremenit ili nadasve duhovan, u duhovnom životu bilo koga od nas, naših obitelji, obitelji u svijetu ili zajednica vjernika, ili čak u životima naroda i nacija, koji se ne mogu riješiti molitvom Svete Krunice. Svetom krunicom mi ćemo se posvetiti. Utješit ćemo našega Gospodina i postići spasenje za mnoge duše.« Na kraju, posvećenost Bezgrješnome Srcu Marije, naše Presvete Majke, sastoji se u tome da Nju smatramo Prijestoljem milosti, dobrote i oprosta, te sigurnim vratima za ulazak u Nebo.« U gornjim odlomcima koji se tiču poruke za koju Sestra Lucy misli da je ukazanje htjelo da prenese svijetu, nalazite uistinu mnogo stvari koje ne samo da se ne nalaze u Svetome pismu, nego mu čak proturječe. 1) Mariju naziva »Presvetom Majkom« i govori se da ima »Bezgrješno Srce«. Pod tim oni ne misle da joj je dana pravednost i svetost koja se daje svetima preko pripisane im Kristove pravednosti, nego da je bila spašena od grijeha u bilo kojem obliku tako što je bila začeta u majčinoj utrobi bez mrlje istočnoga grijeha. Biblija nikada o Mariji ne govori kao o bezgrješnoj ženi. Nikada ne govori da je imala bezgrješno srce. Naprotiv, ona Boga naziva svojim Spasiteljem (Luka 1,47). To je, čini se, smješta uz bok ostalome čovječanstvu, ali Katolička crkva smatra da je Marija bila spašena od grijeha po Kristovim zaslugama tako što je bezgrješno začeta, a potom živjela bezgrješan život. Ponovno, to se nigdje ne poučava u Svetome pismu. Naprotiv, Sveto pismo poučava da postoji samo jedna iznimka istini da smo svi grješnici (Rimljanima 3,10; 3,23; itd.). Ta jedina iznimka je Isus Krist (2. Korinćanima 5,21; 1. Petrova 2,22; 1. Ivanova 3,5). 2) Sestra Lucy priča o posvećenosti »Bezgrješnome Srcu« Marijinom i moljenju krunice kao o »posljednje dvije pomoći svijetu«. Također tvrdi da nema problema koji se ne može riješiti moljenjem krunice. Učenje je Fatime da će se moljenjem krunice spasiti mnoge duše. I opet, takvo učenje ne nalazimo nigdje u Svetome pismu. Glavna molitva u krunici je »Zdravomarija« koja se ponavlja pedeset puta. Prvu polovicu te molitve čini tekst iz Svetoga pisma kojim anđeo pozdravlja Mariju: »Zdravo Marijo, milosti puna, Gospodin s tobom, blažena ti među ženama i blažen plod utrobe tvoje, Isus...» ali drugi dio molitve kaže: »...»Sveta Marijo, Majko Božja, moli za nas grješnike sad i času smrti naše.« Osim što Mariji daje naziv koji joj Biblija ne daje, također traži od Marije da se moli za nas. Uistinu, katolici Mariju ne smatraju samo onom kroz koju izvire SVA Božja milost i onom koja posreduje kod svoga Sina u ime nas, nego joj također upućuju molitve da izbavi ljude od grijeha, rata itd. Molitva Mariji Pape Ivana Pavla II. iz ranih osamdesetih godina 20. stoljeća, primjer je toga. U toj molitvi on neprestano zaklinje Mariju da nas »izbavi« od nuklearnoga rata, gladi, samouništenja, nepravde itd. Ponovno, nigdje u Bibliji nećete naći neku pobožnu osobu kako se moli bilo kome drugom osim Bogu, niti da traži da bilo tko za nju posreduje osim onih koji još uvijek žive na zemlji. Naprotiv, Sveto pismo nas upućuje da se molimo Bogu (Luk 11,1-2; Matej 6,6-9; Filipljanima 4,6; Djela 8,22; Luka 10,2; itd.)! Bog nas ohrabruje da odvažno stupimo pred prijestolje milosti (Njegovo prijestolje) kako bismo našli milost i pravodobnu pomoć (Hebrejima 4,14-16). Bog nam je ostavio obećanje da Sveti Duh posreduje za nas u skladu s voljom Božjom neizrecivim uzdisajima (Rimljanima 8,26). Zašto bismo trebali ići preko svetaca, anđela ili Marije, posebice uzmemo li u obzir činjenicu da se niti takav primjer niti zapovijed ne nalaze nigdje u Bibliji? Samo je jedan primjer dvije stvari koji se ponavlja u Svetome pismu: a) Molitva se upućuje samo Bogu (1. Korinćanima 11,5; Rimljanima 10,1; Rimljanima 15,30; Djela 12,5; Djela 10,2; Djela 8,24; Djela 1,24; Zaharija 8,21-22; Jona 2,7; 4,2; itd.) b) Zahtjevi za molitve upućuju se samo živima (1. Solunjanima 5,25; 2. Solunjanima 3,1; Hebrejima 13,18; itd.) Povrh toga, nigdje se ne poučava da Marija sve vidi, sve čuje i sve zna (niti nešto približno) što bi trebalo biti istina da bi ona mogla čuti i odgovoriti na mnoštvo molitava koje joj upućuju mnogi katolici koji joj se u isto vrijeme mole širom svijeta. Umjesto toga Sveto pismo poučava da su i anđeli i duhovi mrtvih ograničena bića, te da mogu biti samo na jednome mjestu u isto vrijeme (Daniel 9,20-23; Luka 16,19 i dalje). 3) Jedna od opetovanih poruka Fatime jest poziv na osobno »okajanje« ili »pokoru«. Ovaj katolički koncept poučava da Bogu i Mariji trebamo dati nadoknadu za grijehe koje smo počinili protiv njih. Da ponovimo jedan izraz iz »Općenite poruke«, anđeo je rekao djeci da od čega god mogu učine žrtvu i prinesu je Bogu »kao čin okajanja grijeha kojima je On bio uvrijeđen…« Okajanje je »ispaštanje ... nešto što se čini ili plaća kao nadoknada; kompenzacija«. Ovo se veže uz rimokatoličko učenje o vremenitoj kazni koju osoba može riješiti putem pokore ili preko određenog vremena koje će provesti kasnije u čistilištu. Biblija NIKAD ne govori o potrebi »okajanja« naših grijeha ili vršenja »pokore« kako bismo platili za svoje grijehe. Naprotiv, Biblija poučava da trebamo dati svoje živote kao žive žrtve Bogu u odazivu i zahvalnosti za sva milosrđa koja nam je iskazao u spasenju (Rimljanima 12,1-2). Kada netko postane kršćaninom, njegovi su grijesi oprošteni i u potpunosti plaćeni u Kristu. Iza toga ne preostaje nikakvo plaćanje koje se za njih može učiniti; nije potrebno nikakvo daljnje okajanje. 4) Ključni aspekt Fatime je klanjanje i štovanje koje se iskazuje slikama vezanim uz ukazanja. Po cijeloj Bibliji možete vidjeti da svaki put kad se netko klanja pred nekim »svecem« ili anđelom, kaže im se da ustanu i da prestanu. Takvo se obožavanje prihvaća jedino kada se čini »Anđelu Gospodnjem« (predutjelovljenom Kristu), ili Isusu, ili Bogu Ocu. Katolici naglašavaju razliku između »štovanja» Boga i »uzvisivanja« Marije i svetaca; ali kada je apostol Ivan pao ničice pred anđelom, anđeo ga nije pitao: »Je li to što mi iskazuješ štovanje ili uzvisivanje?« Anđeo mu jednostavno kaže da prestane i da »štuje Boga« (Otkrivenje 19,10). Također, kada je Petra »uzvisivao« (prokuneo – grčka riječ koju Katolička crkva koristi za »obožavanje» koje se razlikuje »štovanja« koje zaslužuje samo Bog) Kornelije u Djelima 10,25, Petar Korneliju kaže: »Ustani! I ja sam samo čovjek!« Moram primijetiti da se ista ta riječ koristi u odlomku iz Otkrivenja koji smo spomenuli. Prema tome, opetovani primjer u kojemu netko uzvisuje anđela ili »sveca« uvijek prati zapovijed da prestanu! Prema tome, molitve Mariji u suprotnosti su s biblijskom opomenom da se molimo Bogu i biblijskim primjerom takve molitve. Također, nelogično je zamijeniti molitvu sveznajućem, svemogućem, ljubavlju ispunjenom Bogu (Psalam 139; Hebrejima 4,14-16) molitvom nekome svecu ili Mariji, kada nema nikakva biblijskog dokaza da oni uopće mogu čuti molitve! Moliti se svecima i Mariji širom svijeta znači pripisati im atribute sveprisutnosti i sveznanja koje posjeduje samo Bog…to je uistinu idolopoklonstvo! 5) Na kraju, u pogledu »Čuda Sunca«, postoje opetovani slučajevi u kojim se »varavi čudesni znakovi« javljaju u Svetome pismu (Izlazak 7,22; 8,7; 8,18; Matej 24,24; Marko 13,22; Otkrivenje 13,13-14). Bog nam čak kaže u Ponovljenom zakonu 13,1, i dalje, da nekoga tko prorokuje nešto što se obistini ili dade »znak« koji se čini čudesnim, a poučava štovanje stranih bogova, ne smijemo poslušati, nego ga tretirati kao lažnoga proroka. Za kršćanina, »sadržaj vjere« treba biti Biblija i njeno učenje (Izaija 8,20; 2. Timoteju 3,16). Iako katolici mogu tvrditi da nas »Gospa Fatimska« ne poziva na štovanje »stranih bogova« nego na štovanje pravoga Boga, ideja uzvisivanja Marije do te mjere da se njeno »Bezgrješno Srce« stavlja na istu razinu kao i Isusovo »Sveto Srce« neosporno je uzvisivanje pobožne žene na položaj koji joj se u Svetome pismu nikad ne daje...položaj jednakosti s Bogom; jer davati joj čast koju dajemo Kristu znači upravo to. Slično tomu, staviti Mariju u središte pozornosti do te mjere da više vremena provodimo moleći se njoj nego Bogu također je idolopoklonstvo, posebice u svjetlu izravnih zapovijedi Svetoga pisma da se molimo Bogu i potpunoj tišini u pogledu bilo kakvog uzvisivanja Marije. Je li »Čudo Sunca« bilo varavi čudesni znak? Na temelju biblijskog učenja svakako se čini da je tako. Sotoni nije problem pomiješati dovoljno istine, kako bi učenje zvučalo ispravno, s dovoljno laži da nam osudi duše na pakao. Gdje se u cijeloj poruci Fatime uopće spominje evanđelje spasenja po milosti kroz vjeru u Krista...poruka koja se neprestano ponavlja cijelim Novim zavjetom? Gdje se ikad spominje da spasenje dolazi samo po Kristovu dovršenom djelu na Kalvariji te da naša djela nemaju nikakve zasluge odvojeno od njega? Pokora i donošenje prinosa u svrhu okajanja za grijehe dijametralno su suprotni Kristovu dovršenom djelu na Kalvariji i našoj potrebi za spasenje samo po milosti kroz vjeru u njega samoga. Zazivanje Marije i njenoga Bezgrješnoga Srca te recitiranje Krunice kao krajnjeg i konačnog sredstva spašavanja duša pljuska je u lice biblijskim istinama poput one koju nalazimo u Djelima 4,12 i 1. Timoteju 2,5. »Uza Zakon! Uza svjedočanstvo! Ne govore li po ovoj riječi, to je zato što u njima nema svjetlosti« (Izaija 8,20, dosl. prijevod). Vprašanje: Kaj pravi Sveto pismo o devici Mariji? https://www.gotquestions.org/Slovenscina/Devici-Mariji.html Odgovor: Marija, Jezusova mama, je bila opisana kot »obdarjena z milostjo« (Evangelij po Luku 1,28). Izraz prihaja iz grške besede, ki v bistvu pomeni »veliko milosti,« Marija je prejela veliko Božje milosti. Milost je »nezaslužena naklonjenost« in pomeni, da prejmemo Božji blagoslov kljub dejstvu, da si tega ne zaslužimo. Marija je potrebovala Božjo, odrešujočo milost tako, kot vsi ostali. Marija je razumela to dejstvo, kot je to izjavila v Evangeliju po Luku 1,47, »in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku.« Marija se je zavedala, da potrebuje Odrešenika. Sveto pismo nikoli ne pravi, da je bila Marija kaj več kot le navadna ženska, ki jo je Bog izbral, da jo uporabi na nenavaden način. Da, Marija je ravnala pravično po postavi, ker je prejela Božjo naklonjenost (milost), kot to piše v Evangeliju po Luku 1,26-28. Hkrati pa je bila Marija grešna oseba, ki je potrebovala Jezusa Kristusa kot svojega Zveličarja, tako kot vsi drugi (Pridigar 7,20; Pismo Rimljanom 3,23, 6,23; Prvo Janezovo pismo 1,8). Marija ni bila brezmadežno spočeta. Sveto pismo ne omenja, da bi Marijino rojstvo bilo kaj drugačno od vseh drugih rojstev. Bila je devica, ko je rodila Jezusa po Svetem Duhu, ki je prišel nadnjo (Evangelij po Luku 1,34-38), toda ideja o Marijinem večnem devištvu ni Svetopisemska. Evangelij po Mateju 1,24b-25 govori o Jožefu in pravi tako: »Vzel je svojo ženo k sebi in ni je poznal, dokler ni rodila sina; in imenoval ga je Jezus.« Beseda »dokler« jasno nakazuje, da Jožef in Marija nista imela spolnih odnosov, vse dokler Marija ni rodila Jezusa, potem pa sta imela spolne odnose. Marija je ostala devica, do Jezusovega rojstva, vendar sta Jožef in Marija imela še nekaj otrok potem, ko je rodila Jezusa, prvorojenca. Jezus je imel štiri polbrate: Jakoba, Jožefa, Simona in Judo (Evangelij po Mateju 13,55). Jezus je tudi imel polsestre, toda te niso niti imenovane niti naštete (Evangelij po Mateju 13:55-56). Bog je blagoslovil Marijo s tem, da je bila rodovitna in je rodila še več otrok, kar je v tisti kulturi bil (kot bi moralo biti danes v naši) najjasnejši znak Božjega blagoslova nad žensko. Enkrat, ko je Jezus govoril, je ženska v množici izjavila: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« (Evangelij po Luku 11,27). Ni bilo boljše priložnosti za Jezusa kot te, da bi izjavil o Mariji, da je zares vredna slave in časti. Toda kakšen je bil Jezusov odziv? »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo.« (Evangelij po Luku 11,28). Jezusu je bila poslušnost Božji besedi bolj pomembna kot to, da se pohvali žensko, ki jo je Bog uporabil za prihod Odrešenika na svet. Nikjer v Svetem pismu Jezus, ali kdorkoli drug, ne nameni nobene časti, slave ali oboževanja Mariji. Elizabeta, Marijina sorodnica je hvalila Marijo v Evangeliju po Luku 1,42-44, toda njena hvala je osnovana na Marijino vero v Božjo besedo: »Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« (Evangelij po Luku 1,45), deviško rojstvo Mesije. Ni bila osnovana na nobeno Marijino slavo. Marija je bila prisotna pri križu, ko je Jezus umrl za grehe izvoljenih (Evangelij po Janezu 19,25). Marija je bila tudi z apostoli na binkoštni dan (Apostolska dela 1,14). Po tem dogodku Marija ni nikoli več omenjena. Sveti Duh Mariji ni dal nobene pomembne vloge. Marijina smrt ni zabeležena v Svetem pismu. Nič ni omenjeno o tem, da bi Marija bila vnebovzeta ali da bi imela v nebesih neko veliko vlogo. Tudi ni kraljica nebes, kot jo nekateri imenujejo. Kot ponižna služabnica Boga, po katerem je prišel Jezus na ta svet, je Marija lahko deležna le našega spoštovanja, ne pa našega slavljenja ali čaščenja. Nikjer v Svetem pismu ne piše, da Marija lahko sliši naše molitve, ali da ona moli in posreduje za nas k Bogu. Jezus je naš edini posrednik (posredovalec) v nebesih (Prvo pismo Timoteju 2,5-6). Če bi jo slavili, častili in k njej molili, bi odgovorila z istimi besedami kot angeli: »Boga môli!« (preberi Razodetje 19,10; 22,9). Tako Marija, kot ostali služabniki Boga nam dajejo pomemben primer, kako naj slavimo, častimo in poveličujemo samo Boga. Takole je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Zavzel se je za svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.« (Evangelij po Luku 1,46-55). Torej, če je Marija slavila in častila Boga in ga imenovala za svojega Odrešenika, potem nam to pove, da Marija ni soodrešenica z Jezusom. Na mnogih mestih nam Sveto pismo to potrjuje, kot tudi sam Jezus, ko je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Evangelij po Janezu 14,6). Jezusovi učenci so pogumno pričevali o Jezusu z besedami: »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apostolska dela 4,12). Če rečemo, da je Marija soodrešenica za ljudi sveta, potem ne samo, da žalimo Jezusa, ampak delamo nekoga za nekaj, kar to sploh ni, in tako se pravi osebno žalimo Marijo. Ne samo to, temveč, če jo častimo, slavimo ter ji molimo namesto ali poleg Boga, storimo malikovanje. https://www.gotquestions.org/Slovenscina/Devici-Mariji.html

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

TUJEC V DVEH DOMOVINAH (2)