SI
Franc Bogovič: Potrebujemo jasno ceno in jasne vire financiranja celotnega Zelenega dogovora!
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Sreda, 15. januar 2020 ob 15:14

Odpri galerijo

Franc bogovič

Strasbourg, 15. januar 2020 - Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju razpravljali o predlogu uredbe za vzpostavitev Sklada za pravični prehod, ki ga je včeraj predstavila Evropska komisija in naj bi predstavljal ključno finančno spodbudo za države in regije, ki so energetsko odvisne pretežno od fosilnih goriv, pri njihovem prehodu na bolj trajnostne oz. zelene energije. V razpravi je sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je pozdravil vzpostavitev tovrstnega mehanizma za prehod v nizkoogljično družbo, a opozoril, da je pri financiranju aktivnosti v okviru Zelenega dogovora treba biti jasen in tudi najti ustrezne vire financiranja za pokritje visokega računa za prehod v brezogljično družbo.
 

Video: Bogovič: Potrebujemo jasno ceno in jasne vire financiranja celotnega Zelenega dogovora!


Bogovič je v svojem govoru izpostavil, da bo prehod Evrope v brezogljično družbo zahteval visoka finančna vlaganja na vseh področjih, zato je do ljudi treba biti korekten in pošten in jim pomagati pri prilagoditvah.
 
»Zeleni dogovor ima svojo ceno, zato imamo danes pred sabo predlog za vzpostavitev Sklada za pravični prehod. Podpiram, da smo do ljudi pošteni in korektni ter da jim pomagamo, ko bodo prišli v stisko. Rešujemo predvsem rudarski sektor. Tudi v Sloveniji, iz katere prihajam, še vedno proizvedemo približno eno tretjino električne energije iz premoga oz. iz lignita. Zato je prav, da pomagamo tem regijam. Ne bodo pa te regije edine, ki bodo plačale ceno Zelenega dogovora. Zato je prav, da v luči prihajajočega finančnega okvira zelo konkretno predvidimo tudi ostale potrebe in ukrepe, povezane tako z novo energetsko infrastrukturo kot tudi s transformacijo sektorjev kot so avtomobilski, jeklarski in podobni. Prav je tudi, da ne pozabimo na ostale politike. Zato pričakujem, v okviru sprejemanja večletnega finančnega okvira, da bomo imeli na mizi celotno ceno Zelenega dogovora in da bomo našli kvalitetne finančne vire za pokritje tega računa,« je izpostavil Bogovič.
 
Mehanizem za pravični prehod, kot ga je predstavila Komisija, sestavljajo Sklad za pravičen prehod, naložbena shema v okviru evropskega naložbenega programa InvestEU ter posojila Evropske investicijske banke (EIB). Sklad za pravičen prehod bo namenjen  prestrukturiranju sektorjev težke industrije in rudarstva v regijah, kjer so te gospodarske aktivnosti zelo močne in financiranju prezaposlovanja in ustvarjanja novih delovnih mest. Sklad predvideva 7,5 milijarde EUR dodatnih nepovratnih sredstev v okviru večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027, čemur bodo države članice iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada dodale še med 1,5 do 3-kratnih dodeljenih sredstev iz sklada, višina tega prispevka pa je odvisna od razvitosti regije, kjer se bodo ti ukrepi izvajali - razvitejše regije bodo prispevale več, revnejše pa manj.  Skupno naj bi to spodbudilo naložbe v višini do 50 milijard EUR v teh regijah.
 
Celoten mehanizem za pravičen prehod predvideva naložbe v višini 100 milijard EUR, od tega 45 milijard EUR preko programa InvestEU ter med 25 in 30 milijard EUR javnih posojil s strani Evropske investicijske banke (EIB).

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 27. May 2020 at 19:10

51 ogledov

Pomagajte policiji! Ukradel izrezane granitne plošče in odpeljal.
Prepoznate vozilo ali prikolico na fotografijah? Ste morda kje opazili take granitne  plošče? Če nam lahko nudite pomoč z informacijami, kdo je lastnik obeh  vozil  ali  ju  je  uporabljal,  nas prosimo pokličite na interventno telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. Neznani storilci so namreč v nedeljo, 3. 5. 2020, med polnočjo in 2. uro, z osebnim  terenskim  avtomobilom  srebrne barve, na katerem so imeli pripeto dvoosno  prikolico,  skozi odklenjena vrata ograje pripeljali do podjetja v Cezlaku.  Na  prikolico  so  naložili  in odtujili večjo količino izrezanih granitnih plošč, zelenkaste barve, dimenzij 60x30x1,5 cm (kakšne so tudi na fotografiji) in pobegnili. Domnevno  isti  neznani  storilci  so  v sredo, 6. 5. 2020, okoli 1. ure, z osebnim  avtomobilom  Mitsubishi  Space  Wagon, na katerem so imeli pripeto dvoosno  prikolico  znamke  Pongratz,  pripeljali  do skladišča podjetja ob lokalni  cesti Cezlak-Pesek, občina Slovenska Bistrica. Tam so na prikolico z  namenom  odtujitve  naložili  več  različnih predmetov v vrednosti okoli 10.000  evrov. Pri dejanju so bili opaženi s strani občana, zaradi česar so od  tam peš zbežali, na kraju pa pustili opisano vozilo in prikolico. Osebni avtomobil na fotografiji je odjavljen iz prometa, zato bi želeli policisti pridobiti informacije kdo ga je uporabljal. Podobno želijo izvedeti za prikolico. Tudi granitne plošče so zelo specifične po barvi in niso domači proizvod ampak uvoz iz Italije.  

Wed, 27. May 2020 at 19:05

48 ogledov

Pomagajte policiji! Ukradel izrezane granitne plošče in odpeljal.
Prepoznate vozilo ali prikolico na fotografijah? Ste morda kje opazili take granitne  plošče? Če nam lahko nudite pomoč z informacijami, kdo je lastnik obeh  vozil  ali  ju  je  uporabljal,  nas prosimo pokličite na interventno telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. Neznani storilci so namreč v nedeljo, 3. 5. 2020, med polnočjo in 2. uro, z osebnim  terenskim  avtomobilom  srebrne barve, na katerem so imeli pripeto dvoosno  prikolico,  skozi odklenjena vrata ograje pripeljali do podjetja v Cezlaku.  Na  prikolico  so  naložili  in odtujili večjo količino izrezanih granitnih plošč, zelenkaste barve, dimenzij 60x30x1,5 cm (kakšne so tudi na fotografiji) in pobegnili. Domnevno  isti  neznani  storilci  so  v sredo, 6. 5. 2020, okoli 1. ure, z osebnim  avtomobilom  Mitsubishi  Space  Wagon, na katerem so imeli pripeto dvoosno  prikolico  znamke  Pongratz,  pripeljali  do skladišča podjetja ob lokalni  cesti Cezlak-Pesek, občina Slovenska Bistrica. Tam so na prikolico z  namenom  odtujitve  naložili  več  različnih predmetov v vrednosti okoli 10.000  evrov. Pri dejanju so bili opaženi s strani občana, zaradi česar so od  tam peš zbežali, na kraju pa pustili opisano vozilo in prikolico. Osebni avtomobil na fotografiji je odjavljen iz prometa, zato bi želeli policisti pridobiti informacije kdo ga je uporabljal. Podobno želijo izvedeti za prikolico. Tudi granitne plošče so zelo specifične po barvi in niso domači proizvod ampak uvoz iz Italije.  

Wed, 27. May 2020 at 18:30

141 ogledov

Franc Bogovič: Predlog EU komisije za okrevanje po pandemiji COVID-19 pogumen korak naprej, vendar!
Bruselj, Koprivnica, 27. maj 2020 - Evropski poslanci so se na današnjem izrednem parlamentarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, na katerem je večina poslancev sodelovala na daljavo, seznanili in glasovali o s strani Evropske Komisije predstavljenem novem Instrumentu za dolgoročno okrevanje in odpornost po pandemiji Covid-19 v EU, poimenovan "Naslednja generacija EU", hkrati je bil predstavljen tudi dolgo pričakovani osnutek večletnega finančnega načrta. Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) je nov predlog Komisije sicer podprl, dodaja pa, da se pri uspešnem spopadanju z dolgoročnimi posledicami krize, ki jih naši državljani in gospodarstvo že čutijo na lastni koži, ne sme pozabiti na solidarnost.    Njegova celotna izjava je podana v nadaljevanju: “Evropa je pred recesijo zgodovinskih razsežnosti. Ocene kažejo, da se je bruto domači proizvod (BDP) EU v drugem četrtletju 2020 zmanjšal za približno 15 % v primerjavi z istim časom lani. Na splošno naj bi se gospodarstvo EU v letu 2020 zmanjšalo za več kot 7 %. V EU naj bi se brezposelnost povečala na 9 %, kar bo nesorazmerno močno prizadelo zlasti mlade in nizkokvalificirane začasne delavce ter življenje v revnejših gospodinjstvih. Dejansko se napoveduje najhujša kriza po veliki depresiji, zato me veseli, da je Evropska komisija danes za okrevanje gospodarstva držav članic EU po epidemiji novega koronavirusa predlagala poseben dodaten Instrument za okrevanje in odpornost v skupni vrednosti 750 milijard evrov. Od tega je 500 milijard namenjenih za nepovratna sredstva, 250 milijard pa za posojila. Omenjen sveženj je sicer tesno povezan tudi z večletnim proračunom EU, v okviru katerega Komisija predlaga dvig zgornje meje lastnih virov na 2 % bruto nacionalnega dohodka EU, kar naj bi bilo ravno to, kar bo Komisiji omogočilo uporabo svoje zelo močne bonitetne ocene za najem 750 milijard EUR na finančnih trgih za EU naslednje generacije. Po prvih podatkih in predvidevanjih je Sloveniji v okviru svežnja za okrevanje namenjenih cca. 5,071 milijarde evrov, in sicer okvirno 2,579 milijarde za nepovratna sredstva in 2,492 milijarde za posojila. S stani Evropske komisije predlagana zadolžitev je nekaj povsem novega v EU. A dejstvo je, da se soočamo s posebnimi okoliščinami, zato so bolj kot kadarkoli potrebni posebni ukrepi. V našem skupnem interesu je, da se vsi soočimo z vplivi in posledicami koronavirusa, okrepimo enotni trg in investiramo v naše skupne evropske prednostne naloge. V Evropski uniji je evro, vložen v eno državo, evro, vložen za vse. Zgolj skupno in kohezivno okrevanje, ki bo v celoti spoštovalo temeljno načelo evropske kohezijske politike, ki je solidarnost, lahko torej okrepi evropsko konkurenčnost, odpornost in položaj globalnega akterja. Zato morajo ravno solidarnost, kohezija in konvergenca spodbuditi okrevanje Evrope. Nobena oseba, nobena regija in nobena država članica ne bi smela zaostajati. Pri tem pa je treba poskrbeti zlasti in predvsem za to, da bo pri soočanju s posledicami korona krize cena denarja enaka za vse.”

Wed, 27. May 2020 at 17:32

91 ogledov

Epidemija koronavirusa v aprilu 2020 povsem ohromila turizem
Zaradi posledic epidemije koronavirusa v aprilu v Sloveniji ni bilo zabeleženih turističnih prihodov, prenočitev v turističnih nastanitvenih obratih pa je bilo po začasnih podatkih le okrog 11.000, kar je 99 % manj kot v aprilu 2019.Večina turističnih prenočitev v aprilu znotraj vzgojno-izobraževalnih programov   Turistični nastanitveni obrati, ki so v aprilu 2020 zabeležili prenočitve, so v večini gostili osebe v okviru mednarodnih študijskih izmenjav, ki v Sloveniji ostajajo dalj časa. S 16. marcem 2020 je namreč stopil v veljavo vladni Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Turistični nastanitveni obrati po tem datumu niso smeli več sprejemati novih gostov vse do 18. maja 2020, ko so se ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa začeli sproščati tudi za del dejavnosti v turizmu.  V prvem četrtletju 2020 47 % manj prenočitev turistov kot v enakem obdobju lani   Od januarja do konca aprila 2020 je bilo v Sloveniji zabeleženih nekaj več kot 660.000 prihodov turistov (52 % manj kot v enakem obdobju lani) in nekaj več kot 1,8 milijona njihovih prenočitev (47 % manj kot v enakem obdobju lani). Prihodov domačih turistov je bilo v prvem četrtletju 2020 skoraj 259.000 (44 % manj kot v enakem obdobju lani), njihovih prenočitev pa 777.000 (39 % manj). Prihodov tujih turistov je bilo v prvem četrtletju 2020 skoraj 402.000 (56 % manj kot v enakem obdobju lani), njihovih prenočitev pa skoraj 1,1 milijona (51 % manj). Več podatkov v podatkovni bazi SiStatPodrobnejši začasni mesečni podatki o prihodih in prenočitvah turistov so na voljo v podatkovni bazi SiStat. V podatkovno bazo SiStat smo na novo uvrstili tabelo Prihodi in prenočitve turistov po državah, občine, Slovenija, mesečno. Hkrati z objavo začasnih mesečnih podatkov za april 2020 smo v podatkovni bazi SiStat objavili končne mesečne podatke za marec 2020. Turistični promet, Slovenija − začasni podatki Vir: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8851

Wed, 27. May 2020 at 17:23

99 ogledov

Slovenski dnevi knjige - 27.5. do 31.5.2020
Slovenski dnevi knjige so vseslovenski festival, ki se vsako pomlad odvija v Ljubljani in v partnerskih mestih (Maribor, Koper, Slovenske Konjice, Lenart, Ormož, Rogaška Slatina, Novo mesto, Celje in Šentilj). Čeprav je dogajanje v jedru festivala namenjeno slovenski literaturi, se skozenj prepletajo različne umetniške prakse, ki obiskovalcem nudijo poglobljen vpogled v literaturo. Med tradicionalnimi cilji festivala so ozaveščanje bralne kulture, neposreden stik publike z izvirnimi avtorji različnih generacij ter opozarjanje na dosežke slovenskega leposlovja. Festival v svoj fokus postavlja različne aktualne tematike in širi izbor akterjev delujočih na področju kulture, pri tem povezuje različne generacije ljubiteljev literature, avtorje in založnike in je priljubljena točka srečevanja ob knjigi. Več informcij o dogodkih, ki bodo potekali po celi državi najdete na: https://www.dneviknjige.si/ Aktivnosti lahko spremljate tudi na FB strani https://www.facebook.com/slovenskidneviknjige/

Wed, 27. May 2020 at 17:13

106 ogledov

Virtualni ogled grobnice Ramzesa VI.
Dvajseta egipčanska dinastija je bila tretja in zadnja dinastija Novega egipčanskega kraljestva. Vladala je od 1189-1077 pr. n. št. Devetnajsta in Dvajseta dinastija tvorita tako imenovano ramzeško obdobje Egipta. Dolina kraljev (arabsko وادي الملوك Wādī al Mulūk, koptsko ϫ ⲏⲙⲉ, translit džēme[1]), znana tudi kot Dolina vrat kraljev (arabsko وادي ابواب المملوك Wādī Abwāb al Mulūk) [2] je dolina v Egiptu, kjer so v obdobju skoraj 500 let od 16. do 11. stoletja pr. n. št. kopali grobnice za faraone in pomembne plemiče iz novega kraljestva (18. do 20. dinastije).[3][4] Dolina leži na zahodnem bregu Nila, nasproti Teb (sodobni Luksor), v osrčju Tebanske nekropole. Vadi je sestavljen iz dveh dolin, vzhodne (kjer je večina kraljevih grobnic) in zahodne doline.  V Dolini kraljev se nahaja tudi piramida Ramzesa  VI.. Ramzes VI. je najbolj znan po svoji grobnici, ki je pod seboj nenamerno pokopala Tutankamonovo grobnico in jo skrila pred roparji grobnic. Tutankamonovo grobnico je leta 1922 odkril britanski arheolog Howard Carter. Vabljeni na ogled grobnice. https://virtualbook.eu/listings/pharaoh-ramesses-vi-tomb/?fbclid=IwAR1MhetEjHGo4WvN_34-nBcMVXQGTTx44fE-VXdC3S5qyES5sORtg1ioAFg
Teme
franc bogovič EU parlament evropski utri sklad za prsvični prehod

Zadnji komentarji

BOGDAN VIRANT :

26.05.2020 20:09

Zakaj sem prisiljen plačevati nekaj, kar nisem naročil, me ne zanima, za mene ni koristno, pa še verjamem ne v to ? »Javni zavod“ RTV Slovenija in novinarji medijev, ki jih obvadujejo nedemokratične komunistične strukture, ste sramota in grožnja demokraciji, drugačnega razmišljanja in svobodi govora. RTV in komunajzarski lastniki medijev, dnevno širijo laži, manipulirajo, blatijo Janeza J., predvsem desni politični spekter, skratka vsakega, ki se ne strinja z njihovo bolano levo ideologijo. Novinarji se svojimi skrajnimi levimi komentarji pridružujejo navječjemu izdajalcu Slovenije, ki mu svobodna, demokratična in svobodna Slovenija nikoli ni bila in nikoli ne bo intimna opcija in so za ohranjanje svojih delovnih mest pripravljeni pisati, kakršnekoli laži, grozijo in nekaznovano pozivajo s plakati z umorom Janše. Novinarji RTV Slovenija se med službenim časom z denarjem davkoplačevalcev in prisilnim prispevkov še dodatno indoktrinirajo z branjem skrajnega levega tednika MLADINA in drugih predvsem levih medijev. Tako RTV Slovenija skrbi in poskrbi, da so novinarji primerno ves čaš primerno indoktrinirani s skrajno levo komunistično ideologijo. RTV “neodvisno novinarsto” živi še v času oktobrske revolucije. Je ideološko obremenjen s komunizmom, sovražen je do državljanov in drugače mislečih, ki se ne strinjajo z skrajno levo komunajzarsko bolano ideologijo, za kar moramo državljani še plačevati. RTV komunajzarski servis je potrebno privatizirati, da bodo svoje komunajzarske storitve lahko prodajali in ponujali na trgu tistim, ki bo RTV komunajzarske oddaje želeli gledati in plačevati. Ko bo RTV privatizirana, se boste vsi komunajzarji naročili na njene programe in se bo cena naročnine dvignila za vsaj 2x, vsi komunajzarji boste lahko vzdihovali ob prikazovanju rdeče zvezde, doživljali orgazme, ko vam bodo na RTV v oddajah prikazovali in poveličevali največje kriminalce, katere trenutno premore uboga Slovenija.
Viktor hajsinger :

16.05.2020 06:26

Sem že.
Igor Pust :

12.05.2020 22:09

Poslano na DW.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Franc Bogovič: Potrebujemo jasno ceno in jasne vire financiranja celotnega Zelenega dogovora!