SI
Fotoreportaža: Romunija- dežela nasprotij, v mnogočem evropska, a še vedno balkanska
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Ponedeljek, 4. november 2019 ob 22:01

Odpri galerijo

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi. Meji na Črno morje, Bolgarijo, Ukrajino, Madžarsko, Srbijo in Moldavijo. Meri 238.397 kvadratnih kilometrov in ima zmerno celinsko podnebje. Država s skoraj 20 milijoni prebivalcev je sedma najšibkejša država članica Evropske unije. Uradno!

Za nekoga, ki je ni videl od blizu nekaj suhoparnih podatkov, ki površnemu srednjeevropskemu človeku pomeni fakt, podatek s katerim se ni potrebno posebej ukvarjati. Ni ravno pogost predmet akademskih ali navadnih debat med pitjem kave ali pogovora kar tako. Oddaljena reč za nas. Kdaj pa kdaj nas spomni  ali izzove pozornost kadar vidimo ali prej zavohamo kašen izpuh težkega tovornjaka ki išče firmo podjetje pri nas , kjer ima kaj za dostaviti ali naložiti. Po navadi z negativnim, da ne rečem porogljivim podtonom.

Pa vendar!
Ob vožnji proti Romuniji skozi dve tretjini Madžarske po avtocesti do pred samo Romunijo in prehodom na Romunsko stran preseneti prvo mesto, Oradea  z več kot 200 tisoč prebivalci. Čisto urejeno  z dvema različnima slogoma ki se ne tepeta ravno, srednje evropski  in del sledi ki  se jih ne da kar  tako zabrisati ,ki jih je pustil socializem. Nadaljevanje poti pretežno in največ po Transilvaniji,  pokrajini, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije. V srednjem veku je bila Transilvanija samostojna vojvodina, drugače tudi znana po Vladu Tepešu alias Grog Drakula. Glavno mesto je Cluj-Napocca(Kolosvár, Klaussenburg).

							Kako se  dojame videno?

Z mešanimi občutki. Kot turist, prijetno presenečen , v smislu »wauu, ne moreš verjet') , drugače pa če le pomisliš in začneš videno dajati sproti na tehtnico, posebej tiste farmacevtske, pa se slej ko prej nagne na stran ki premišljevalcu da  bolj grenek priokus. Navdušuje ta novodobni  evropski  način lotevanja  ohranjanja kulturne in arhitekturne dediščine. Mnogo tega je obnovljeno, se obnavlja, bo obnovljeno. Potencirajo se pozitivna nacionalno, nacionalistično(s pozitivnim predznakom). Poudarjajo se momenti v zgodovini , posebej boji proti Turkom, za kar pričajo številna obzidja, fortifikacijski sklopi, tako narejeni da so kljubovali skozi Tega je Transilvaniji še pa še, celo v ravninskih delih kjer ni bilo možnosti za posamezne utrdbe so jih pa delali okrog cerkva kar priča tuid temu primerna, arhitektura  z opaznimi stolpiči za vojake oziroma za obrambo teh središč kjer je bilo mnogokrat shranjeno kulturno blago zgodovinskega in narodnostnega pomena.  Še ena stvar, početje v Romuniji je pomembno povezano z sožitjem.

							Zelo opazna je verska in cerkvena toleranca, kar je opazno najbolj med različnimi krščanskimi cerkvami. V skoraj vseh krajih, posebej večjih in zgodovinsko pomembnih, pa tudi manjših če je le možno, ohranjajo in obnavljajo, verjamem da tudi mnogokrat z evropskimi sredstvi, vse cerkvene objekte, z namenom da dokažejo, pokažejo,   da obstoja velika med konfesionalna toleranca in sožitje. Kar globoko razočara, vsaj mene, je to da v pokrajini Transilvaniji, ki ima danes skoraj 7 milijonov prebivalcev, z velikim številom mest,  ki so bila usodna za obstoj Romunske države ter da so njihovi rojaki veliko dali v zgodovini  za sedanjo Romunijo, je  njihova narodnostna politika, ki je bila obsodbe vredna. To je skoraj kompletni etnocid do romunskih  Nemcev ali tako imenovanih Podonavskih  švabov, z Transsilvanskimi Madžari skorajda enako.  V prenekaterem kraju jih skoraj da ni. Bilo jih od dominantnem, prevladujočem, opaznem ali evidentnem številu v skoraj vseh krajev v tej pomembni pokrajini, zmanjšano  na nekaj sto pripadnikov v posameznih krajih od nekoč 50 ali 60 odstotkih na nekaj  malega čez 0%,  ali pri Madžarski manjšini kjer ni nikjer več kot deset odstotkov od nekdanjih čez 60 v določenih krajih. Antagonizem opazen iz »lune«,  bi skoraj da rekli. 

							 

Kako bi pa lahko bilo?

Boljše. Ob zelo uspešni mestni politiki določenih mest kot je primer Sibiu-ja sicer rojstni kraj aktualnega predsednika države Romunije Klausa Wernerja Iohannesa, ki beleži samo dvoodstotno brezposelnost z trendom upadanja, spodbudni stanovanjski politiki, in še pravilno kulturno pestro  politiko dosežejo preboj na območju celotne Romunije. Še vedno se preveč dopušča uvoz »umazane« industrije in dejavnosti, ki so v preostalem delu Evrope nezaželene.

Ob intenzivnejšem ukvarjanju  z vzroki koruptivnosti in izkoreninjanju starih praks prejšnjih časov glede napajanja omrežij za ohranjanje starih privilegijev, se zna zgoditi preboj. Zato, čeprav ne kmalu, pa naj ostane luč na koncu tunela kot kažipot in cilj v naslednjem obdobju za približevanje Evropi v zadostni meri. Seveda  ob neizogibnem miselnem »prestrukturiranju«, za kar je potrebna poprejšnja natančna diagnoza. Pa primerna terapija. Upanje zagotovo je.

La revedere Romania!

(Nasvidenje Romunija)

Vane K. Tegov

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 24. Nov 2020 at 17:48

0 ogledov

Pravljično Celje, veseli december ali nekaj tretjega? Drugače, vse obenem, vendar za vsakogar!
Spet se približuje ta čas, čas notranjega vznemirjenja, ki je viden pa tudi slišen navzven. To, če govorimo o Celju,  je čas okrog prižiga luči in otvoritvi Pravljičnega Celja. Pravljično Celje v mesto  vsako leto pripelje luči, pravljične vile in škrate, ki se prebudijo iz polletnega sna, ter svetlobne foto kotičke, ob katerih se otrokom zasvetijo oči.  Na Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje bodo, kot pravijo,  decembra poskrbeli, da bo v Celju nekaj prazničnega vzdušja. Praznična razsvetljava mestnih ulic in trgov ter pročelja mestnih stavb bo zasvetila tako kot v drugih mestih doma in po svetu. Ustvarjeno  bo vzdušje, primerno za najbolj čaroben mesec v letu. V Celju  ob ustvarjanju prazničnega decembra navkljub vsem omejitvam in posebnim razmeram zasledujejo  cilj, da občankam in občanom pričarajo pravljično vzdušje in jim ponudimo nekaj razlogov za razvedritev, veselje in radost. Kje pa bodo lučke? Na Krekovem trgu, pred Knežjim dvorcem, Pokrajinskim muzejem Celje, pri fontani pri kinu Metropol, pri Marijinem znamenju na Glavnem trgu in na Starem gradu Celje bodo praznično vzdušje ustvarili z video projekcijami.  Zvezdno  lučkasto nebo bo sijalo od Glavnega trga preko Stanetove pa do Tehnopraka. Tudi Muzejski trg bo zaradi praznične razsvetljave še lepši. Osvetljena bodo drevesa, zgornji zunanji  hodnik Pokrajinskega muzeja Celje namestili zelene, ne-svetleče girlande, oboke pa osvetlili. Lik zvezde bo sijal na Stanetovi ulici, lik smreke z medvedkom pa na Glav-nem trgu pred Paviljonom za predstavitev  arheologije oziroma TIC-om. Postavili bodo tudi svetlobni lik kočije. V starem mestnem jedru , Prešernova ulica od Krekovega trga do slaščičarne Zvezda bo nameščeno ambientalno ozvočenje.  Tudi smreke bodo. Dopolnjevale bodo ambient in ga delali popolnega. Vstopili boste iz realnega v drugačen, pravljičen svet. Vsaj v času od 28 novembra pa do 6 januarja. Privoščite si to . Drugačno, vendar pristno, naše Celjsko! Čeprav bo letos zaradi epidemije praznični december doživet drugače,  z lučkami in smrekami v mestu  bo ustvarjeno pristna  in človeška  toplina in prijetno vzdušje.  Javnega prižiga z  pozivom  občanom da pridejo množično obiskati to vsakoletno dogajanje zadnje sobote v novembru ne bo.  V kolikor bodo epidemiološke razmere dovoljevale izvedbo katerega od dogodkov, bo izpeljali v skladu z odloki in navodili Vlade Republike Slovenije ter pristojnih institucij. To velja tako za božično-novoletni sejem, Pravljično deželo, razne animacije ter drugih aktivnosti. Pri izpeljavi animacij, koncertov in ostalih aktivnostih  bodo zagotovo imeli možnosti prikazati se v najboljši možni luči, domači, lokalni kulturni in glasbeni ustvarjalci. Kar je tudi prav. Če nam bodo zvezde naklonjene bomo tudi s pomočjo tega pravljičnega sveta in vzdušja okoli nas,  v naslednje obdobje šli drugačni, prenovljeni, spremenjeni boljši. Celje čaka na vas in na Srčni december!   Vane T. Costa  

Tue, 24. Nov 2020 at 16:50

0 ogledov

Za odtekanje informacij s KNOVS kriva Nemec in Karba?
Vse se je začelo v torek, 3. novembra 2020, ko je potekal nadzor članov pooblaščene skupine Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) na Sovi in Generalni policijski postaji, kjer so poslanci obiskali Nacionalni preiskovalni urad. Prav neverjetno. Potem ko so poslanci KNOVS v torek, 3. novembra 2020 nenapovedano obiskali SOVO in NPU, je le nekaj ur za tem novinarka POP TV Suzana Perman že poročala o vsebini nadzora, dan kasneje pa je novinarka časopisa Dnevnik Meta Roglič v svojem članku obširno pisala o vseh podrobnostih nadzora, še posebej o tistih, ki so jih poslanci pridobili na Sovi v zvezi s protestom 5. novembra 2020. Podana kazenska ovadbaZaradi odtekanja informacij, ki so občutljive predvsem za delovanje Sove, sta poslanca SDS, ki sta člana KNOVS, Anja Bah Žibert in Dejan Kaloh, teden dni kasneje vložila kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi suma izdaje tajnih podatkov. Poslanka Žibertova je takrat izpostavila, da ne gre samo za zlorabo KNOVS-a v politične namene, ampak tudi za ogrožanje delovanja obveščevalno-varnostnih služb in nacionalne varnosti. Kaloh je izpostavil, da ni nobenega dvoma, da je neznani storilec iz ožjega kroga petih ljudi, ki so bili prisotni na nadzorih KNOVS, izdal tajne podatke. Prav tako je opozoril, da obstaja bojazen, da je bil zaradi izdaje podatkov Sove ogrožen nacionalni interes Slovenije, saj so se pogovarjali tudi o četrtkovih nasilnih protestih in o konkretnih imenih protestnikov. Kot piše Nova24TV, je KNOVS na eni izmed preteklih sej po nadzoru sprejel tudi sklep, da mora Sova pripraviti oceno negativnih posledic zaradi razkritih tajnih podatkov v medijih. Prav tako portal poroča, da je poleg glavnega osumljenca za izdajo tajnih podatkov, predsednika KNOVS Matjaža Nemca, zaradi kazenske ovadbe lahko zaskrbljen tudi Dejan Karba, član SD in nekdanji novinar Dnevnika, ki si je izmislil zgodbo, da ima kardinal Franc Rode nezakonskega sina, lagal pa je tudi o smrti sina Janeza Janše.  

Tue, 24. Nov 2020 at 16:45

0 ogledov

To je najbolj gledana mini-serija doslej, ki podira vse rekorde
Odkar se je pojavil, ljudje nehajo govoriti o novi uspešnici "Netflixa - Kraljičin gambit". Zato ni niti najmanj presenetljiva napoved  Netflixova, da je "Chess Miracle" najbolj priljubljena mini-serija doslej na tej platformi. Serija je bila predvajana v vseh državah, tudi v Rusiji, Hongkongu, Franciji, Tajvanu in Avstraliji, na seznamu najbolj gledanih pa je končala v kar 92 državah in se uvrstila na prvo mesto med 63. Toda visoke ocene niso edini rezultat priljubljenosti. Google kaže, da je povpraševanje po tem, "kako igrati šah", naraslo za 250 odstotkov, roman, po katerem je serija nastala, pa je bil 37 let po izidu na lestvici uspešnic. Serija s sedmimi deli, ki temelji na istoimenskem romanu Walterja Tevisa, je postavljena v petdeseta in šestdeseta leta in prikazuje meteorski vzpon izmišljene šahistke Beth Harmon, deklice, posvojene iz sirotišnice v Kentuckyju, v svetu šaha rezerviranega za moške. Impresivni nastop glavne igralke Anye Taylor-Joy in dvoboji na šahovnici, bolj napeti kot boksarski dvoboji, so navdušili gledalce, zato je serija, ki je izšla konec oktobra, po ustni tradiciji postala absolutni hit. Navdušeni so tudi ljubitelji šaha, kar je razvidno iz objave številnih člankov v posebnih revijah in skoraj soglasnih pohval strokovnjakov na družbenih omrežjih. "To je najboljše, kar sem videl o šahu," je dejal francoski velemojster Anthony Wirig. Enako misli predsednik francoske šahovske zveze Bachar Kouatly, ki hvali njeno resničnost in prave šahovske igre. Enostavno serijo si morete ogledati. V našem uredništvo je serija dobila čisto desetko.

Tue, 24. Nov 2020 at 16:40

0 ogledov

Papež je v novi knjigi : Ujgure označil za preganjano ljudstvo in povedal je tudi kaj si misli o ljudeh, ki ne nosijo zaščit
Papež Frančišek v novi knjigi najprej omenja Ujgure, muslimansko etnično skupino na Kitajskem, označuje za preganjano ljudstvo, potem ko so ga aktivisti za človekove pravice leta pozvali k temu. "Pogosto pomislim na preganjana ljudstva - Rohingje, uboge Ujgure, Jezide ..." - je dejal papež v prvem poglavju knjige, v katerem govori tudi o preganjanih kristjanskih ljudstev  v islamskih državah. Tokrat prvič omenja Ujgure, katerih smo poročali tudi mi. V knjigi "Sanjajmo: pot v boljšo prihodnost" papež tudi pravi, da bi morala pandemija koronavirusa spodbujati vlade k razmišljanju o stalni ustanovi univerzalnega osnovnega dohodka. Govori tudi o tem, da so ljudje, ki verjamejo, da je nošenje zaščitnih mask prisila, ki jo nalaga država, "žrtve samo v svoji domišljiji". Papež je s svojim angleškim biografom Austenom Ivereighom napisal knjigo na 150 straneh. Obravnava gospodarske, družbene in politične spremembe, potrebne za odpravo neenakosti po koncu pandemije. Knjiga bo naprodaj 1. decembra.

Tue, 24. Nov 2020 at 12:39

0 ogledov

Hitro ukrepanje: Zaradi slabšanja gospodarske situacije minister Počivavšek predlaga nekaj sprememb šestega paketa PKP6
Zaradi hitrega slabšanja gospodarske slike ob drugem lockdownu je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek pred pripravo sedmega paketa ukrepov PKP7 predlagal nekaj sprememb šestega paketa PKP6, ki je sicer že v parlamentarni razpravi. Ker je bil šesti paket pripravljen pred drugim zapiranjem dejavnosti, ni bilo mogoče predvideti aktualne razsežnosti težav gospodarstva. Zato je vlada potrdila nekaj dopolnil, ki jih bo v parlamentarno proceduro vložila koalicija.Vlada tako na pobudo ministra Počivalška predlaga spremembo ukrepa delnega kritja fiksnih stroškov z omilitvijo pogoja upada prihodkov iz 40 odstotkov na 30 odstotkov prihodkov od prodaje. Na ta način bomo lahko pomagali večjemu krogu podjetij, ki so prizadeta zaradi epidemije COVID. Na mojo pobudo vlada predlaga spremembo ukrepa delnega kritja fiksnih stroškov z omilitvijo pogoja upada prihodkov iz 40 % na 30 % prihodkov od prodaje. Na ta način bomo lahko pomagali večjemu krogu podjetij, ki so prizadeta zaradi epidemije COVID. https://t.co/SER9LFn9Us — Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) November 24, 2020 Poleg tega smo predlagali spremembo ukrepa povračila nadomestila za čakanje na delo s povečanjem povračila na 100 odstotkov nadomestila plače za mala podjetja. Predvsem smo imeli pri tem v mislih podjetja, ki še niso pridobila največjega zneska pomoči 800.000 EUR skladno z Začasnim okvirom Evropske unije za državne pomoči, točka 3.1. Poleg hitrega odziva vlade z dopolnitvami šestega paketa se pospešeno pripravlja sedmi protikoronski paket PKP7, ki bo temeljil na dveh izhodiščih. Ukrepi bodo na eni strani namenjeni pomoči gospodarstvu zaradi novo nastalih težav, ki so nastopile zaradi drugega lockdowna. Poleg tega pa bo opravljena analiza učinkov ekonomsko-socialnih ukrepov skozi celotno leto, na podlagi katere bodo pripravljeni korektivni ukrepi. Sedmi protikoronski paket bo posebej naslovil tiste sektorje, ki so utrpeli največji padec prometa skozi celotno leto, kot so denimo industrija srečanj in nekateri deli gostinstva in turizma. Gre za dejavnosti, ki niso imele težav samo v času obeh lockdownov, temveč jim je zaradi narave njihovega dela promet trpel skozi celotno leto. Poleg tega smo predlagali spremembo ukrepa povračila nadomestila za čakanje na delo s povečanjem povračila na 100 % nadomestila plače za mala podjetja. Imeli smo v mislih podjetja, ki še niso pridobila največjega zneska pomoči 800k EUR skladno z okvirom EU za državne pomoči. — Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) November 24, 2020 Poleg pomoči gospodarstvu, ki je namenjena ohranjanju delovnih mest, bo sedmi protikoronski paket vseboval tudi ukrepe za ohranitev socialne stabilnosti. S temi ukrepi bo vlada pomagala socialno ranljivim skupinam, kot so denimo upokojenci z nižjimi pokojninami. Tudi v prvih paketih ukrepov ob spomladanskem valu epidemije se je izkazalo, kako pomembno je ohranjanje socialne stabilnosti. Učinkovitost ekonomsko-socialnih ukrepov slovenske vlade sicer potrjujejo tudi mednarodne finančne institucije, ki so Sloveniji celo dvignile bonitetno oceno. Mednarodni finančni trgi ocenjujejo, da je Slovenija ustrezno ravnala ob letošnji krizi in je zato dobro pripravljena na gospodarsko okrevanje, ki bo sledilo po zajezitvi epidemije. Pri tem je ključno, da ima Slovenija stabilne javne finance in likviden bančni sistem.

Tue, 24. Nov 2020 at 12:13

0 ogledov

Minister Vizjak za izboljšanje stanja Natura 2000 ob reki Muri podpisal pogodbo za dobrih 2,3 milijona evrov
Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 podpisal pogodbo za sofinanciranje projekta »Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri« (Natura Mura) v skupni vrednosti dobrih 2,3 milijona evrov. Ob podpisu je minister mag. Vizjak izrazil zadovoljstvo ob možnosti črpanja sredstev v okviru operativnega programa. »Tudi s tovrstnimi evropskimi pozitivnimi pristopi imamo neprecenljivo priložnost, da ohranimo Slovenijo kot izjemno bogato z naravnimi vrednotami, ohranimo biotsko raznovrstnost, zaustavimo upadanje vrst in habitatnih tipov ter preprečimo nadaljnje izumiranje vrst.« Projekt, ki se bo zaključil leta 2023, bo znotraj Nature 2000 prispeval k izboljšanju stanja treh habitatnih tipov - nižinski ekstenzivno gojeni travniki, obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja, obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi ter dvanajstih kvalifikacijskih vrst - kačja pastirja kačji potočnik in dristavični spreletavec, dvoživke panonski pupek, veliki pupek nižinski in hribski urh, hrošči ovratniški plavač, škrlatni kukuj in močvirski krešič ter bober, vidra in srednji detel. Vse našteto se bo izvedlo z ukrepi obnove habitatov vrst, povezanih s habitati mokrišč, z obnovo krajinskih struktur, gozdnih habitatov in prodišč. Ukrepi so del leta 2015 sprejetega vladnega Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020) za to območje Nature 2000. Neposredne aktivnosti projekta zajemajo obnovo rečne dinamike in vodnih habitatov ter vzdrževanje in obnovo poplavnih gozdov. Posredne aktivnosti so namenjene interpretaciji ciljnih vrst in habitatnih tipov ter območja Natura 2000. Obsegajo vzpostavitev 12 interpretacijskih enot, od tega tri informacijska središča, ostalo predstavljajo vzpostavitve učnih poti in interpretacijskih poligonov na lokacijah izvedenih neposrednih ukrepov. Projekt v skupni vrednosti znaša skoraj 4,6 milijona evrov, vrednost upravičenih stroškov dobrih 4,5 milijona evrov, od katerih 80 % sredstev prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj, 20 % pa Republika Slovenija. Vodilni partner projekta je Zavod za varstvo narave, drugi partnerji so Direkcija za vode, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Občina Velika Polana in Razvojni center Murska Sobota.
Teme
Vane KTegov romunija reportaža dežela nasprotij

Zadnji komentarji

grizzly :

12.11.2020 07:35

naivka
Viktor hajsinger :

31.10.2020 11:19

Žalostno!

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Fotoreportaža: Romunija- dežela nasprotij, v mnogočem evropska, a še vedno balkanska