SI
Stoletnica Slovenskega narodnega gledališča Maribor
V Fokusu
Novice

Sobota, 21. september 2019 ob 23:23

Odpri galerijo

MARIBOR, 21. SEPTEMBER – Z otvoritvijo razstave, s slavnostno sejo Sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor in s Svečano akademijo so danes obeležili stoletnico delovanja Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Z najvišjimi častmi je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor ob stoletnici ustanovitve vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge za izjemen prispevek k razvoju uprizoritvenih umetnosti in oblikovanju slovenske kulturne identitete. Predsednik Pahor je častni pokrovitelj slavnostne akademije ob stoletnici SNG Maribor.

 

Na slavnostni seji Sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor je predsednica sveta dr. Suzana Žilič Fišer v govoru najavila, da se bosta ob stoletnici gledališča Velika in Stara dvorana preimenovali po ljudeh, ki so v njiju umetniško ustvarjali in so s svojim delom obogatili mariborsko, slovensko in svetovno kulturo. Tako se bo Velika dvorana poimenovala po Ondini Otti Klasinc in Stara dvorana po Franu Žižku.

Svet zavoda je naziv »Ambasador SNG Maribor« podelil Petru Boštjančiču, Edwardu Clugu, Danilu Roškerju in Tomažu Pandurju.

Za posebne zasluge in nadpovprečen prispevek k razvoju in delovanju SNG Maribor pa je Svet zavoda podelil priznanja Simonu Krečiču, Viliju Ravnjaku, Darku Brleku, Miru Solmanu, Dragu Prosniku in Darku Štandekarju.

 

Na Svečani akademiji so umetniške moči združile vse enote, zbrane pod streho največjega gledališča v Sloveniji, in pripravile spektakularni umetniški dogodek po idejni zasnovi Edwarda Cluga, v režiji Edwarda Cluga in Valentine Turcu, dirigent je bil Simon Krečič, koreografi Edward Clug, Valentina Turcu in Johan Inger, dramaturg Vili Ravnjak, avtorica glasbenega koncepta Valentina Turcu, avtorja uvodnega dramskega dialoga Nejc Gazvoda in Aleksandar Popovski, avtor videa Tugomer Aleksandar Popovski, avtor videa Bolero Rok Predin, scenograf Marko Japelj, oblikovalec luči Tomaž Premzl, lektorica Mojca Marič. Na akademiji so nastopili igralci Maša Žilavec, Petja Labović, Davor Herga, Eva Kraš, Blaž Dolenc, Peter Boštjančič in Ksenija Mišič, operna solista Sabina Cvilak in Martin Sušnik, baletni solisti Catarina de Meneses, Ionut Dinita, Anton Bogov in Gaj Žmavc, baletni ansambel, zbor Opere in Simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

O Slovenskem narodnem gledališču Maribor

V stotih letih obstoja SNG Maribor je bilo 96 rednih sezon; med letoma 1941–1945, ko zaradi vojne slovensko gledališče ni delovalo, so štiri prazne sezone. V Drami je bilo izvedenih 1028 premier, v Operi 502, v Baletu 119, skupno torej 1649 premier s približno 22.000 predstavami. Drama je delovala v vseh sezonah. Opera je pred drugo svetovno vojno delovala občasno. Kot stalni umetniški ansambel je obstajala med letoma 1922–1928 in od leta 1945 dalje. Balet je začel z rednim delom po letu 1945.

Prva uprizoritev v SNG Maribor, ki predstavlja rojstni dan gledališča, je bila 27. septembra 1919, ko so izvedli dramo Josipa Jurčiča Tugomer v režiji Hinka Nučiča, prvega upravnika SNG in prvega umetniškega vodje Drame. Ob koncu prve sezone, 1. maja 1920, je bila prva glasbena premiera, opereta F. R. Hervéja Mam’zelle Nitouche. V drugi sezoni, 4. januarja 1921, je bila prva operna uprizoritev V vodnjaku V. Blodka; prva baletna premiera, enodejanka Možiček I. Ipavca, edina v predvojnem obdobju, je bila izvedena 27. aprila 1926.

V prvih sezonah, ko so bile na programu v glavnem Dramine predstave, je bilo nad-povprečno veliko premier; v sezoni 1919/1920 na primer kar 51, ponovitev pa okrog 270. Ko je začela redno delovati tudi Opera, je bilo v povprečju v eni sezoni, npr. sredi dvajsetih let, skupno 25 premier, od tega okrog 15 dramskih, 5 opernih, 5 operetnih s približno 220 ponovitvami. Sredi tridesetih let je bilo povprečje v eni sezoni okrog 20 premier in približno 200 ponovitev.

Po koncu druge svetovne vojne, ko se je SNG Maribor ponovno konstituiral, je bila prva dramska premiera 15. novembra 1945. Uprizorili so Skrbinškovo dramatizacijo Cankarjevega Hlapca Jerneja in njegove pravice. Prva operna uprizoritev je bila Smetanova Prodana nevesta 14. decembra 1945, prva baletna premiera, Baletni večer v koreografiji Marte Remškarjeve, je bila 17. junija 1946; prva samostojna celovečerna baletna uprizoritev, Delibesova Coppélia v koreografiji Maksa Kirbosa, je bila izvedena 24. februarja 1951.

Sredi petdesetih let je bilo v povprečju v eni sezoni okrog 16 premier, od tega 9 dramskih, 6 opernih in 1 baletna s približno 300 ponovitvami. To razmerje se je ohranilo tudi v naslednjih treh desetletjih. V zadnjih letih je v eni sezoni okrog 13 premier, od tega 7 dramskih, 4 operne in 2 baletni, skupno približno 250 ponovitev.

V SNG Maribor so bila med najpogosteje izvajanimi slovenskimi dramskimi besedili dela Ivana Cankarja, Antona Tomaža Linharta, Frana Saleškega Finžgarja, Bratka Krefta, Alojzija Remca, Toneta Partljiča ..., med tujimi pa dela Williama Shakespeara, J. B. P. Molièra, Branislava Nušića, Georgea Bernarda Shawa, Henrika Ibsena, Augusta Strindberga, Carla Goldonija, N. V. Gogolja, A. P. Čehova, Bertolta Brechta ...

Danes je SNG največja kulturno-umetniška institucija v državi, zaposlenih ima okrog 320 ljudi, dodatno še okrog 150 honorarnih sodelavcev. Na petih prizoriščih (v dvoranah: Stara dvorana, Nova dvorana, Kazinska dvorana, Komorni in Mali oder) na leto pripravi okrog 13 premier, skupno število prireditev je okrog 500, število obiskovalcev okrog 200.000.

O AMBASADORJIH SNG MARIBOR

Peter Boštjančič je neizbrisno zapisan v zgodovino Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Analitično poglobljenost in odrsko markantnost svojih igralskih interpretacij je spajal s celovito gledališko angažiranostjo. V svojem dolgoletnem delovanju je z izrednim posluhom za žlahtnost gledališkega izraza kot nosilec repertoarja in nepogrešljiv član našega dramskega ansambla zaznamoval mariborsko gledališče in celotno slovensko gledališko umetnost. Za svoje delo je bil velikokrat nagrajen. Za ves ustvarjalni opus mu podeljujemo častni naslov Ambasador Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

 

Edward Clug, umetniški direktor mariborskega Baleta, je zagotovo eden izmed tistih veličastnih umetnikov, ki ne potrebuje posebne predstavitve, saj je v dveh desetletjih aktivnega koreografskega ustvarjanja postal svojevrstna institucija, čigar kreacije plešejo največji plesalci svetovnega formata v najslavnejših svetovnih gledališčih. Od leta 2003, ko je postal vodja mariborskega Baleta, se je le-ta pod njegovim vodstvom začel usmerjati v sodobni umetniški izraz in iskati nove estetske tokove. Postal je prepoznavno poustvarjalno telo, ki žanje uspehe tako doma kot na številnih prestižnih festivalih in gledaliških prizoriščih v tujini.

 

Danilo Rošker, ki že osemnajst let vodi SNG Maribor, je eden ključnih akterjev, ki je postavil temelje mariborskemu gledališču na prelomu tisočletja. Leta 2003, ko je gledališče prešlo pod neposredno okrilje Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, je bil rešen pravnoformalni in finančni status gledališča, z obnovitvijo Stare dvorane in nato še z akustično obnovo Velike pa so se uredili še tehnični pogoji za ustvarjanje, kar je omogočilo hvalevredna obdobja umetniških razcvetov vseh enot: Drame, Opere, Baleta in festivala Borštnikovo srečanje. Danilo Rošker svoje gledališče pozna do obisti, odprt je za dialog, toleranten, empatičen, a tudi odločen, drzen in pogumen. Po njegovi zaslugi je naše gledališče postalo prepoznavna, sodobna in odprta institucija, ki ustvarja umetniške presežke.

 

Tomaž Pandur, vizionar, ki je svoje sanje prevajal v gledališko resničnost, je leta 1989 za sedem let postal umetniški vodja mariborske Drame. S svojim impozantnim mariborskim opusom, ki sega od Fausta, Hamleta, Carmen, Božanske komedije, Ruske misije do Babilona, je ime mesta in njegovega gledališča ponesel v svet. Zaznamoval je gledališče, vplival na generacije ustvarjalcev in gledalcev, razburkal mirne gledališke vode z drznim pogledom čez znana obzorja. V slehernem gledališkem trenutku je iskal kvintisenco mitskega in arhetipskega, odkrival lepoto trenutka, božanskost človeka in proučeval konflikt med končnostjo in neskončnostjo. Z njim je mariborsko gledališče ter občinstvo doma in po svetu sanjalo svoj sen.


 
 
 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 24. Jan 2020 at 11:05

170 ogledov

Res komično, lahko pa bi bilo tragično: totalno pijan bi zmrznil, če ga ne bi našli policisti
Mariborski policisti poročajo o komičnem primeru, ki pa bi se lahko končal tudi tragično. Danes, ob 1.24 je 51-letni moški, doma iz območja PP Rače, poklical nainterventno številko policije 113 in naznanil, da se je s svojim mopedompeljal proti domu. Vozil naj bi iz smeri Polskave proti Gaberniku. VGaberniku naj bi zavil v gozd tam pa naj bi se ujel v past, ki so jonastavili lovci. Sedaj je privezan k drevesu in ne more nikamor, jepovedal, ni pa znal povedati, kje se nahaja. Policisti so obvestilo, čeprav je bilo zelo nenavadno, vzeli nadvse resno.Zaradi nizkih temperatur, ki bi lahko bile za klicatelja tudi usodne, smo viskanje vključili še policiste-vodnike službenih psov policije. Ob 2.34 so prav policisti-vodniki službenih psov policije klicatelja našliv Ogljenšaku. Ugotovili so, da je opisani moški vozil neregistriran moped,zaradi nepravilne strani vožnje pa zapeljal na desno z vozišča, padel inlahko telesno poškodovan obležal. Na kraju ni bilo nobene pasti in kršiteljni bil nikamor privezan. Zakaj ni mogel nikamor pa je pokazal elektronskialkotest. V organizmu je namreč imel kar 1,20 mg/l alkohola. K vsem naštetim kršitvam je potrebno dodati še to, da kršitelj nimaveljavnega vozniškega dovoljenja in da med vožnjo ni uporabljal varnostnečelade. Potem, ko so ga policisti »odvezali« so ga reševalci z reševalnim vozilomprepeljali v UKC Maribor. Policistom bo, ko se bo streznil, verjetno lahko hvaležen, da so ga rešiliiz »lovske pasti«, samo ugibamo pa lahko, ali so ga rešili še pred čemhujšim v tej mrzli noči. Policisti bodo zoper opisanega kršitelja podali obdolžilni predlog napristojno sodišče. Zanimivo bo izvedeti ali bo tam zgodbica enaka ali pa jobo predelal v basen. Ja, tudi s takimi prijavami se ukvarjajo policisti. Šedobro, da smo jo vzeli resno.

Fri, 24. Jan 2020 at 08:28

149 ogledov

Zavetišče za živali Maribor: Župan Arsenovič v letu dni ni našel čas, da bi ga obiskal, denar prosijo dobre ljudi
Zavetišče za zapuščene živali je prehoden dom za vse izgubljene, zavržene in mučene živali. Veliko psov in mačk se znajde v takem zavetišču. A le-to potrebuje tudi denarna sredstva, za katere bi morala poskrbeti občina. Zavetišče za živali v finančni krizi? Začetki zavetišča segajo v leto 1987, od leta 15.2.2012 pa je Zavetišče Maribor prevzelo podjetje Snaga d.o.o., ki nadaljuje z zgledno tradicijo ravnanja z zapuščenimi živalmi na območju Maribora in okolice. Poslanstvo zavetišča je zapuščenim živalim zagotoviti topel in ljubeč prehodni dom ter jim čim prej poiskati nove lastnike. Poslanstvo zavetišča je predvsem oskrba živali, delo v njem pa predvsem skrb za živali z veliko dobre volje in predvsem srcem. Občina vsako leto za delovanje zavetišča namenja manj denarja. In tu je glavni problem, saj Snaga, ki upravlja z zavetiščem išče donatorje za svoje delovanje. Sprejetih psov letno je okoli 300, število mačk pa je bistveno večje. Je pa zanimivo, da v zavetišču še ni bilo župana Arsenoviča, kjer bi se na lastne oči lahko prepričal, kako deluje zavetišče in kako je tu poskrbljeno za živali. Mogoče bi se prepričal, da tudi živali potrebujejo hrano, nego in zdravila. Kako lahko priskočite na pomoč? · Z donacijami na naš transakcijski račun številka SI56 04515 0000 175787, z namenom nakazila “donacija za zavetišče”. Vsa sredstva, ki se zberejo iz naslova donacij, se namenijo neposredno oskrbi in negi živali v zavetišču. · Z nakupom pasje in mačje hrane in njeno dostavo v zavetišče. Enako velja za pripomočke za nego (mačji pesek, stranišča, pasje ovratnice in povodci). · Z odejami, pregrinjali, kocami, s katerimi opremimo bokse in poskrbimo, da je živalim udobno. · Z obiskom zavetišča in preživljanjem prostega časa z našimi varovanci.

Thu, 23. Jan 2020 at 18:22

395 ogledov

Ilegalni prehodi meje - propustnost državne meje nikoli «boljša!«
Poročanje o ilegalnih prehodih meje je tako »vsakdanja« novica, obvestilo o dogajanjih,  ki  jih zaznamo v policijskih »raportih,« da se zaradi »nepomembnosti« rubrike, ki je tam nekje, zadnja ali predzadnje na seznamu kompletnega poročanja celo tam kjer so opisani kurji tatovi in roparji vrtnih ut, kjer se pomotoma pozabljene kakšne grabljice ali  šalotka. Nikakor ni treba podcenjevati državljane, občane in vse nas, ki poročamo o tem, na podlagi policijskih obvestil. Nič drugače ni bilo danes, ko je bilo to umeščeno med uto in tistim ki je odšel od doma in proti jutru prišel sam domov, samo malo panike je naredil. Obvestili  zajema naslednje stanje  na območju PU Celje za pretekli dan do jutra 23. januarja: "Nekaj pred 23. uro so policisti  v Podplatu ustavili voznika osebnega vozila nemških registrskih   oznak,  državljana  Belgije,  ki  je  vozil  sedem  ilegalnih prebežnikov, 4 državljane Vietnama in 3 državljane Afganistana. Voznika so pridržali, postopki z ilegalnimi prebežniki še potekajo." In karavana gre dalje postopki trajajo  o končnih izidih tega pa prav nič ne vemo.  Zvemo velikokrat zelo koristnih informacij, da ilegalni migranti, ki jim je uspelo prestopiti državno mejo na zelenem delu meje,  kar v vsakdanjem jeziku pomeni manj ali nič varovano morebiti z občasnimi kontrolami in se prebijejo v notranjost, ko so domačini po vaseh ali skorajda primestnih naseljih prestrašeni od nenapovedanih in »nepovabljenih in v tujem nerazumljivem jeziku» gostov na lastnem ali sosedovem dvorišče. Tako je bilo nekaj dni nazaj, ko so se sprehajali v okolici Novega mesta, v Regrči vasi, malo naprej so Regrške Košenice in je Šmihel, ki je že del Novega Mesta. PU Novo Mesto je namreč  poročala, da so prijeli 10 migrantov, in sicer 6 Maročanov in 4 Vietnamce, v petih krajih. Da se nekdo s tem ukvarja kot z pridobitno dejavnostjo kot prevoznik, informator, sprovajalec,  na nagovor, iz stiske ali iz »globokega« prepričanja, da počne nekaj plemenitega, tudi zvemo. Zvedeli smo, da je najbolj izpostavljena strankarsko obarvana  taksistka, ki se identificira z rdečo barvo in stranko SD, ne zvemo pa, kako je sankcionirana v nadaljevanju za svoje »plemenito« početje, ali nevede in premalo razpoložljivega časa za premislek ali pretehtavanja o »pametni« izbiri potnika.   Nismo pa utegnili zvedeti ali morda  nismo smeli, da je v naši neposredni nekdo  zaradi delovanja načrtnega taksiranja ilegalnih prebežnikov na našem območju, ki se je »ulovil« v prisluhe in posledično temu tudi kasneje zasačen v policijski zasedi in vsa ostala nadaljevalna dejanja. Taista oseba sedaj je v neki obliki nadzora  pogojne obsodbe, s pomočjo elektronskih zapestnic za katere skrbi probacijska služba,  ki je ustanovljena  leta 2016. In ob tem še zveš povsem naključno, kar  je še bolj  zaskrbljujoče posebej,  če ne veš kako je s tistimi, ki jih je uspel pripeljati do sem, ali jim je pomagal pri nastanitvi, ali so še tukaj ali je bil navadna prevozno posredniška »mala« riba, ki jih je predal naprej v obdelavo naslednjemu v sistemu. To zagotovo zbuja skrb med državljani, ob vseh možnih oblik groženj, ki so lahko pričakovane, napovedljive ali posamično nepredvidljive. Organi v sestavi in vsi tisti ki imate v svojem delu skrb za varnost državljanov kot  službo in imperativ ter visok moralno dejanje, pokažite to skrb in dolžnost do svojih državljanov. Zagotavljanje varnosti  lastnih državljanov je ustavna  kategorija, mar ne? V.K.T.

Thu, 23. Jan 2020 at 12:31

490 ogledov

Mariborski Javni holding v primežu Arsenovičevih obrazov in družinskega klana Pišek-Tancer
Na ponedeljkovi seji mariborskega mestnega parlamenta so se pri predlogu župana Saše Arsenoviča o imenovanju članov nadzornega sveta novoustanovljenega Javnega holdinga d.o.o., ki bo pod svojo streho združil javna podetja v mestni lasti, Snago, Nigrad, Marprom, Energetiko, Mariborski vodovod in Pogrebno podjetje Maribor, z odločnim in glasnim nasprotovanjem oglasili svetniki opozicijske Liste Franca Kanglerja/NLS. "Protestirali smo že proti temu, na kak način Arsenovič ustanavlja holding, vidi se, da mu je bil vzor ljubljanski župan Jankovič, v ponedeljek pa tudi nad imeni, ki jih je župan predlagal za člane nadzornega sveta," nam je dejal Milan Mikl, vodja svetniške skupine Liste Franca Kanglerja/NLS. "Gre za županu zveste in lojalne obraze, ki so šli tudi skozi kadrovsko sito in rešeto SMC. Preberite še: http://vfokusu.com/post/500072/ekskluzivno-brez-korupcije-mihaelu-strmljanu-ne-bi-uspel-lastniski-prevzem-varnosti-maribor Pa si oglejmo, kdo so novi člani nadzornega sveta Javnega holdinga Maribor: Mateja Cekič je šefica financ, od odhodu direktorja mariborske občinske uprave Borisa Železnika pa je začasno prevzela tudi ta resor. Saša Drobnak, stečajni upravitelj, predsednik sveta MČ Center, verjetno pa tudi Arsenovečev človek. V to kategorijo bi lahko po mili volji umestili tudi Mateja Bastiča, samostojnega podjetnika s poslovno in računalniško svetovanje. Najbolj je seveda zanimiv Igor Banič, Prekmurec, sicer direktor soboškega podjetja Blisk-Montaža d.d., ki je pred meseci postal prvi nadzornik Nigrada. Kdo je torej Igor Banič, ki ga najdemo tudi v zgodbi o lastniškem prevzemu Varnosti Maribor s strani ljubljanskega  MS Holdinga oziroma Mihaela Strmljana, enega bogatejših slovenskih tajkunov, ki je  dotedanjim storitvam čiščenja, upravljanja in vzdrževanja nepremičnin dodal še področje zasebnega varovanja. Varnost se je preimenovala v Aktiva varovanje. Ves posel je bil kar precej skrivnosten, ključni deležniki, menedžment in večinski lastniki mariborske Varnosti, na čelu z večinskim lastnikom, družinskim klanom Pišek-Tancer ter Mihael Strmljan so se takrat zavili v molk.            So pa zato bile bolj zgovorne anonimke o tej raboti, ki smo jih prejeli. Tako naj bi prodajalci, pa tudi kupec imeli več kot dovolj razlogov za molk pred javnostjo, saj naj bi bilo vse skupaj prej podobno kravji kupčiji pod mizo, v kateri so kratko potegnili manjšinski delničarji Varnosti Maribor, teh je bilo 13, "ki so bili ob tem ogoljufani in prevarani, saj je cena za delnico bila bistveno večja....razliko pa naj bi pobasal klan Pišek - Tancer, za lep evrski znesek iz naslova davka na dodano vrednost pa je bila prikrajšana tudi država," je zapisano v anonimki. Šlo naj bi za kar poldrugi milijon evrov.   Naš anonimni vir zatrjuje, da je denar preko davčnih oaz končal kot kupnina za garažno hišo v mariborskem trgovsko poslovnem centru City in podjetja Blisk Montaža d.d. v Murski Soboti. Preberite še: http://vfokusu.com/post/497997/temne-plati-strmljanovega-imperija-aktiva-od- Za nakup soboške Blisk montaže pa je Piškov zet Boštjan Tancer denar in moči združil še z Igorjem Baničem, nekdanjim direktorjem Polaničevega gradbenega giganta Pomgrad in Štefanom Kuharjem. Tudi pri Blisk Montaži naj bi za kupnino uporabili pod "mizo opran denar" od prodaje Varnosti Maribor. Ob tem je seveda zgolj naključje, da je Igor Banič "čez noč" postal predsednik nadzornega odbora mariborskega Nigrada in da je Blisk Montaža do lanskega poletja za MO Maribor opravila posle za skoraj 600 tisoč evrov. Poslovodstvo Blisk-Montaža d.d.: Direktor Igor Banič, prokuristka Pišek Tancer Simona, njen soprog Boštjan Tancer predsednika NS, član pa Marjan Pišek. Boštjan Tancer je tudi direktor družbe GMG naložbe, ki je kupilo garažno hišo City. Med petimi solastniki družbe GMG naložbe najdemo: tudi firmo SORS Marka Arsenoviča, brata mariborskega župana Saše Arsenoviča, VARLAS v lasti Hilde Pišek, verjetno soproge Marjana Piška, TDR nepremičnine, ki jo obvladuje Piškova odvetniška družba Živko in Purg, HOT-TEN Aleksandre Koželj Draš in Mitje Koželja ter družba Avemontis, ki ima sedež na Cipru. Skratka, sploh ne preseneča izbor članov nadzornega sveta pred meseci ustanovljenega Javnega holdinga Maribor. Preprosto zato, ker bo njihova osnovna naloga imenovanje direktorja, ki bo prav gotovo obraz po volji župana Saše Arsenoviča in stranke SMC, saj se v mestni hiši ne zgodi praktično nič brez prižgane zelene luči, še bolj pa po diktatu SMC ali njenega predsednika ministra Zdravka Počivavška. 

Thu, 23. Jan 2020 at 09:07

369 ogledov

NEVERJETNO! Vzgojiteljica v vrtcu Ruše na stol privezuje otroke in se dere na njih!
Ravnatelj Osnovne šole Janko Glazer iz Ruš Ladislav Pepelnik, kamor sodi tudi Vrtec Ruše, je potrdil, da je vzgojiteljica res povzdignila glas nad otroka. Za privezovanje pa je zapisal: “Preventivno pripenjanje otrok pa je zgolj iz varnostnih razlogov, saj je s tem poskrbljeno, da otroci ne padejo s stola.” Neverjetno! Kot da ravnatelj nima svojih otrok! Kot je eden od staršev v anonimki napisal: “Iz prve igralnice se je slišalo zverinsko kričanje vzgojiteljice (op. p. ime hranimo v uredništvu)  in neutolažljiv jok otroka. Po prvem šoku sva stopila naprej in si ogledala situacijo. Vsi otročki so sedeli za mizami ob polnih krožnikih. Gre za otročke stare eno leto, ki so komaj začeli obiskovati jaslice. Eden izmed otrok je neznansko jokal, iz nosu mu je tekel smrkelj v usta, očitno je že nekaj časa jokal, saj je bil čisto rdeč v obraz, (vzgojiteljica) pa je kričala na njega. Njene besede si bova zapomnila za vedno in nama še zdaj zvenijo v glavi. Na otročka je kričala: “ZAKAJ SE DEREEEEEEEEŠ! TVOJE DRETJE MOTI DELOVNI PROCES.TAKOJ PRENEHAJ!!!!!!!” Otroček je bil na stol PRIVEZAN z nekim rjavozelenim trakom kot pes. Menda jih (vzgojiteljica) že vsa leta PRIVEZUJE na stolčke. Seveda z dovoljenjem vodstva. Ob vsem tem kričanju je otrok jokal še bolj saj vsak normalen človek ve, da kričanje ni metoda s katero umiriš otroka. Mislila sva, da bo pomočnica skušala utišati vzgojiteljico in umirit situacijo vendar tudi njej očitno tak način dela ustreza.” Ravnatelj je sicer zaradi vsega navedenega vzgojiteljici, v skladu s 172. členom ZDR, izrekel strogi pisni opomin in odredil dodatno spremljavo njenega dela. A s tako vzgojo vrtec ne more delovati. Vir: Lokalec.si

Wed, 22. Jan 2020 at 18:42

1012 ogledov

Sreda v sredo z dr. Alešem Mavrom: "Javnost je bila Karla Erjavca, dolgoletnega političnega kameleona, preprosto naveličana!"
Gost današnje oddaje Sreda v sredo je politični analitik dr. Aleš Maver, Iztočnica za zanimiv, vsebinsko poln in pester pogovor, je bil seveda volilni fiasko večnega predsednika DESUS Karla Erjavca, ki se mu je strankarsko volilno telo odpovedalo, sam pa naj bi se, tako je vsaj izjavil, odpovedal tudi fotelju ministra za obrambo in se umaknil v politično osamo. Preigrala sva tudi različne kombinacije, ki se na osnovi političnih špekulacij pojavljajo pri obstoju vlade Marjana Šarca po odhodu Erjavca. Odstopil sicer še ni in vprašanje, kdaj bo to storil! VIDEO:
Teme
SNG Maribor 100 letnica

Zadnji komentarji

Viktor Hajsinger :

23.01.2020 15:01

Pa kaj?

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Stoletnica Slovenskega narodnega gledališča Maribor