SI
VIDEO: Zgodovinske misli Jožefa Klekla v praznični pridigi soboškega škofa dr. Petra Štumpfa
Za kulturo svojega jezika si moramo prizadevati z vsemi močmi; stalno, trdno moramo povsod celemu svetu pokazati, da smo Slovenci, ne boljševiki.
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Četrtek, 15. avgust 2019 ob 16:55

Odpri galerijo

V osrednjem romarskem središču soboške škofije, verkvi Marije pod Logom, se je tudi danes ob praznovanju Marijinega vnebovzetja zbralo velikanska množica romarjev od blizu in daleč. Vsako leto vsaj dvajset tisoč, več kot se jih zbere v kateri koli Marijini cerkvi v Sloveniji. Svečano mašo v turniški Mariji pod logom je daroval soboški škof dr. Peter Štumpf. Svojo pridigo je pričel in tudi končal z zgodovinskimi mislimi narodnega buditelja in in velikana med prekmurskimi duhovniki Jožefa Klekla, ki je pred 100 leti v svojem časopisu Novine zapisal, da se ljudje v težkih in negotovih časih obračajo Mariji po pomoč. Pridigo dr.Petra Štumpfa objavljamo v celoti.

"Ob prazniku Marijinega Vnebovzetja je velikan med prekmurskimi duhovniki, narodni buditelj Prekmurcev za slovenstvo, Jožef Klekl st., pred 100 leti zapisal v svoj tednik Novine: »Naše oči se obračajo tja gor, kjer ni ne bojev in ne trpljenja, temveč urejenost, dobrota, zadovoljnost in blaženost. Na Zemlji živimo v samih težavah, kjer kraljujeta nemir in nered, obdaja nas samo nezadovoljstvo. In v teh splošnih težavah se naš pogled opira v nebeške višave. Nad to grozno zmešnjavo in na vsa strta človeška srca se razprostira najbolj mil in najboljši materin plašč. In če na to ne pomislimo, se ne moremo potolažiti. Dokler ima dete dobro mater, se ničesar ne sme bati. Mi pa ne, da imamo samo dobro mater, ampak imamo najboljšo Mater Marijo. Takšno, ki ne samo da hoče, temveč tudi lahko pomaga zato, ker je s svojimi priprošnjami vsemogočna. Kot nas učijo cerkveni očetje ter svetniki, za nas vse izprosi od Boga. Mir na svetu je zato tudi v njenih rokah. Ona je kraljica nebes in zemlje in zato nam ponuja preobilno pomoč, samo če zanjo potrudimo. Po to pomoč moramo iti. Ne moremo si želeti, da bi nam svojo pomoč prinesla k postelji, v kateri bi ostali po svoji nemarnosti. Vstanimo iz postelje. Sklenimo roke, srčno odprimo svojo dušo ter jo s čistim srcem prosimo za pomoč. Zagotovo jo bomo dobili.«

Praznik Marijinega Vnebovzetja obhajamo v zarji sobote 17. avgusta, ko so se bomo v Beltincih pri sveti maši Bogu zahvalili, da so se naši slovenski predniki pred 100 leti združili z matičnim narodom. Jožef Klekl st. namreč meni, da brez turniške Marije pod Logom nikakor ne bi prišlo do tega dogodka. Prekmurski Slovenci so namreč močno zaupali v Marijino pomoč v takratnih težkih in negotovih časih. Niso ostali v postelji svoje ležernosti ali malodušja. V svojem narodnem prebujenju so vstali, da stopijo k matični domovini Sloveniji.  In zato bo sveta podoba Marije pod Logom v soboto 17. avgusta poromala v Beltince. Njen prostor bo ob oltarju, kjer bomo obhajali sveto mašo. Zahvaljujem se bratom minoritom in turniškim župljanom za veliko razumevanje in pripravljenost, da bodo spremljali Marijino milostno podobo v Beltince.

Tam namreč nikakor ne bi mogli praznovati brez te milostne podobe. Potrebujemo Marijino mogočno varstvo in priprošnjo tudi na ta velik dan. Občutimo namreč, kako so tudi ob tej obletnici mnoge reči negotove -  še zlasti takrat, ko gredo mimo resnice o Božjem delovanju v naši narodni zgodovini. Nikdar se nobena stvar ne konča dobro za nas, če ni okrepljena z Božjim varstvom in blagoslovom. Lahko so dogodki še tako lepi in veličastni, se brez Boga hitro zagrenijo ter za seboj puščajo razočaranje in celo sprtost, za katerima pa vedno stoji in deluje hudobni duh.

Knjiga Razodetja nam govori o Ženi, ki jo je napadel zmaj. Ta skrivnostna Žena je Marija, zmaj pa hudobni duh. Zmaj je hotel Marijo izzvati v dvoboj, podobno kot v vojni. Tam se bojujejo nasprotne strani, dokler ena ne potolče druge. To je logika moči. Marija je žena in mati, ki varuje življenje Božjega Sina Jezusa. Zmaj pa je hudoben, ki svojo moč uporablja za uničenje ljudi. Nobena nosečnica, kateri je prva skrb njen še nerojeni otrok,  ne bo šla na bojišče, da bi se tam borila. Tudi če bi bila po poklicu vojakinja, bi se umaknila, samo da ohrani pri življenju svojega otroka. Tako je tudi Marija v pričakovanju otroka svoj boj z zmajem prepustila Bogu. Pred Herodom se je umaknila se je v puščavo Egipta in se nato vrnila v Nazaret, kjer ga je vzgajala za poslanstvo Odrešenika. Čeprav ga je njegov nebeški Oče vodil do križa, ga je obudil od mrtvih. Tako je Bog dokončno premagal zmaja – hudobnega duha.

Povsod se množijo napadi na Cerkev. Marija močno občuti to stisko Cerkve; tako kot je občutila stisko svojega Sina Jezusa, ko je umiral na križu. Marija občuti bolečine mnogih, ki so preganjani samo zato, ker so kristjani. Da bi zmogli prenašati zasmehovanje ali prezir tistih okoli nas, ki menijo, da izgubljamo čas in da je vendar na tem svetu dosti pametnejšega dela kot pa verovati v Boga, moliti, iti k sveti maši ali  pa celo romati, je vendarle tudi ta naša stiska priložnost, da se še bolj srčno zatekamo k Materi Mariji.

Vsako naše trpljenje, vsaka rana, vsaka naša slabost, vsaka stiska, vse kar je v nas zlomljeno ali polomljeno, vse to je kot humus, ki izboljša našo vero v Boga in zaupanje v Mater Marijo. Po Mariji Jezus vzame naše stiske, jih sprejme vase in jih spremeni v novo in neuničljivo življenjsko silo.

Sedaj bomo blagoslovili oljne slike turniške Marije pod Logom, ki jih bomo v soboto v Beltincih med sveto mašo v zahvalo podarili tistim škofom ali njihovim predstavnikom, katerih predniki so na škofovskih sedežih v Zagrebu, Györu, Sombotelu in Mariboru tisoč let ohranjali Prekmurcem katoliško vero. Pri tem ohranjanju katoliške vere našim prednikom je imela odločilno vlogo nebeška Mati Marija. Marijino čaščenje med Prekmurci ima vsaj 1176-letno zgodovino. Prvo Marijino cerkev je v utrdbi Blatenskega gradu 24. januarja 850 posvetil salzburški nadškof Liupram. Takrat je Marijina cerkev bila povzdignjena v glavno cerkev Spodnje Panonije, katere del je bilo tudi naše Prekmurje. Tako je zanesljivo vplivala na Marijino čaščenje med našimi predniki. Zelo verjetno je v tej cerkvi knez Kocelj leta 867 sprejel sv. brata Cirila in Metoda. Poleg te cerkve so naši predniki zgradili še štiri starodavne cerkve, posvečene nebeški Materi Mariji: v Turnišču, v Lendavi,  pri Gradu na Goričkem in na Tišini.

Duhovnik, zgodovinar in narodni buditelj, dr. Franc Kovačič, predpostavlja, da je Marijina cerkev v Turnišču stala že konec 9. stoletja, torej 300 let pred prvo pisno omembo. Sredi 19. stoletja je duhovnik Jožef Košič v Starinah Železnih ino Salaskih Slovenov zapisal, da so že v 13. stoletju v Turnišče romali iz Štajerske, Hrvaške in Madžarske, ker so se v Turnišču na Marijino priprošnjo pogosto dogajala čudežna ozdravljenja. V Turnišče je vsako leto za praznik Marijinega Vnebovzetja romal tudi slavonski ban Nikolaj Banič. Vsako leto pred praznikom se je postil ob kruhu in vodi. V njegovem gradu so vso noč pred praznikom Marijinega Vnebovzetja gorele sveče pred Marijino podobo. Za romarje iz Lendave v Turnišče so po njegovem naročilu skozi gozd napravili novo pot, ki jo danes poznamo kot »Banuta«. Slikarju Janezu Aquili se je dal upodobiti v turniški cerkvi, kako kleče moli pred Marijo.

V Turnišče so takrat romali zaročenci pred sklenitvijo svetega zakona, ker je med ljudmi prevladovalo globoko prepričanje, da če ne bodo zaročenci romali k Mariji v Turnišče, bodo pozneje v zakonu trpeli zaradi prepirov. Tudi grajska služinčad si je pri grofih izgovorila pravico vsaj enkrat na leto poromati v Turnišče. Celo turški vpadi v naše kraje niso mogli zatreti romanj.

Nov razcvet romanj k turniški Mariji se je ponovno pričel v 18. stoletju, ko so cerkev barokizirali. O tem priča bakrorez iz dobe pred letom 1777. Po dograditvi nove cerkve med dvema svetovnima vojnama, sta na novo obudila romanja župnika Jožef Sakovič in Ivan Jerič. Marijino svetišče v Turnišču je leta 2007 postalo škofijsko marijansko romarsko središče za soboško škofijo in je še vedno steber Marijinega čaščenja. Na praznik Marijinega Vnebovzetja sem pred petimi leti v tej cerkvi posvetil soboško škofijo Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Veliko starodavno »proščenje« za praznik Marijinega Vnebovetja se še vedno praznuje od 12. do 15. avgusta. V teh dneh k turniški Mariji vedno priroma okoli 20.000 ljudi, kar je več kot v katerikoli drugi Marijini cerkvi po Sloveniji.  

Naša pot po Zlatem mostu vere je torej zelo dolga pot. Z nami hodi Mati Marija. Po tem mostu hodimo kot Slovenci, Madžari, Hrvati, Nemci in Romi. Ta Zlati most nas vodi do nebes. Marija je vse svoje življenje povsem prepustila Bogu, da je lahko postala Božja Mati. Zmeraj je bila ob svojem Sinu Jezusu in tako je z njim tudi sedaj v nebesih. Kot Mati nas nenehno pri njem zagovarja, za nas prosi ter povezuje v veliko Božjo družino, ki tudi danes, pri sveti maši, skupaj obhaja praznik njenega Vnebovzetja. Tako vsi častilci Matere Marije oznanjamo vsemu svetu upanje, ki ne mine.

Slovenske zastavice, ki jih bomo danes dobili, da jih v soboto prinesemo v Beltince k sveti maši, nas spominjajo na besede Jožefa Klekla st., ki jih je pred 100 leti v Beltincih izrekel 20.000 glavi množici: » Nismo izpolnili svoje dolžnosti, da bi svetu pokazali, da nas je Bog kot Slovence ustvaril. To moramo popraviti. Za kulturo svojega jezika si moramo prizadevati z vsemi močmi; stalno, trdno moramo povsod celemu svetu pokazati, da smo Slovenci… V naši domovini lahko vsak narod govori svoj jezik. Mi Slovenci zahtevamo, naj se Madžarom in Nemcem, ki živijo med nami, da svobodo materinega jezika. Vsi smo izkusili, kako bridko je, če se materni jezik, za vero najdražja krasota, vklepa v verige. Naša prva dolžnost je, da sedaj popravimo, kar smo zamudili, da povsod pokažemo, da smo Slovenci, da povsod pokažemo, da nismo boljševiki, ampak verni Slovenci. Ta verni slovenski narod naj Bog živi!«

S temi Kleklovimi besedami izpred 100 let se s turniško Marijo pod Logom tako odpravljamo na pot do Beltinec. Dobri Bog naj nas na poti vere vse blagoslavlja.

- Amen

 

Turnišče, 15.8.2019                                           Dr.PeterŠtumpf

                                                                                 soboški škof

VIDEO PRIDIGA SOBOŠKEGA ŠKOFA DR. PETRA ŠTUMPFA

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Aug 2020 at 20:19

0 ogledov

Erdogan grozi: Tudi na najmanjši napad na naše civilne ladje bomo odgovorili s protiukrepi
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v petek opozoril Grčijo, da se bo njegova država odzvala na vsak incident z njeno raziskovalno ladjo Oruc Reis za raziskovanje morskega dna v vzhodnem Sredozemlju po sporu med dvema članicama Nata. Turčija in Grčija se prepirata zaradi teritorialnih voda, katerih morsko dno je bogato z energijo, napetosti pa so se povečale v ponedeljek, ko je Ankara poslala raziskovalno ladjo v sporni del Sredozemlja, pri tem pa so jo spremljale vojne ladje. Erdogan je v petkovem pogovoru z novinarji v Istanbulu dejal, da se je ena od vojnih ladij, ki je spremljala Oruc Reis - Kemal Reis - na napad grške ladje v četrtek "odzvala na nujen način". "Tudi najmanjši napad na naše civilne ladje ne bomo pustili neupravičenih. Če se bo to nadaljevalo, bo dobil odgovor ,"je dejal. Erdogan je v četrtek opozoril na "visoko ceno", ki jo bo plačala Grčija, če bo napaden Oruc Reis. Zunanji ministri EU bodo na izrednem zasedanju tekom dneva razpravljali o sporu med Turčijo in Grčijo na vzhodnem Sredozemlju.

Fri, 14. Aug 2020 at 18:53

0 ogledov

Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje obravnaval Finančni načrt bolnišnice za leto 2020. Želja v uravnoteženosti poslovanja?
Kot se da dojeti  iz prejetega,  Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je na  včerajšnji, 25. redni seji, 13. 8. 2020, obravnaval in sprejel Program dela in finančni načrt za leto 2020, ki je že tudi posredovan Ministrstvu za zdravje v soglasje.  Poslovno leto 2020 je SB Celje pričela z zelo pozitivnimi trendi izpolnjevanja začrtanih zdravstvenih programov s preseganjem začrtanih dinamičnih planov za leto 2020  in s tem pomembno tudi k uresničevanju ukrepov sanacije iz zadnjih dveh let, ki so prispevali k doseganju ter preseganju pogodbenih obsegov dela in s tem povečevanju prihodkov ter izboljševanju poslovnih izidov. Poglavitna težava v poslovanju ob začetku leta, so še iz prejšnjih let ostali nepokriti stroški dela, ki so bili bolnišnicam naloženi v skladu z zakonodajo oziroma v skladu z dogovori med socialnimi partnerji na nivoju države, ki pa jih cene zdravstvenih storitev niso pokrivale v zadostni meri in so  ostajale  v breme posameznega javnega zavoda. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) je glavni partner, ki pa skladno z določili Splošnega dogovora še vedno ne izpolnjuje zakonskih zavez in tako strošek dela v ceni zdravstvenih storitev ne financira zadostno, zato ima zavod presežek odhodkov nad prihodki vezano na strošek dela 3,82 %, kar letno znaša cca 2,5 milijonov EUR.   Epidemija in prisotnost COVID19 je sredi marca prekinila prvotne načrte, ki so si  jih v januarju za SB Celje zastavili kot okvir dela za leto 2020. Na eni strani je epidemija povzročila določen izpad siceršnjega pogodbenega programa z ZZZS in s tem pričakovanih prihodkov, na drugi strani pa plačilo za paciente, ki so vstopili v zdravstveni sistem zaradi okužbe s COVID19 še ni urejeno, saj trenutni splošni dogovor teh stroškov še ne vključuje. Skupni vrednostni izpad programa v SBC v času epidemije COVID19 ocenjujejo po načelu dinamike realizacije v 2019, na 7,6 mio EUR; na bolnišnično zdravljenje ni bilo sprejetih 2.900 pacientov; izpad ambulantnih dejavnosti ocenjujemo v višini 37.200 obravnav. Izpad programa v mesecu marcu je bil - 30 %, še večji v aprilu - 40 %. V mesecu maju so se programi začeli postopoma ponovno izvajati, odvisno od dejavnosti, vendar je bil tudi v maju izpad programov vseeno pomemben in je znašal - 18 %. Na letni ravni je izpad programa znaša med 8-14%, odvisno od dejavnosti.  Svet zavoda se je prav tako  seznanil in obravnaval vsebino dokumenta ter ga  potrdil kot primernega za pošiljanje v nadaljnjo obravnavo Ministrstvu za zdravje. Predložen Finančni načrt 2020 predvideva 126.428.110 EUR prihodkov in predvideva uravnotežen rezultat. Takšen rezultat predvidevamo v prihodkovnem delu predvsem  ob predpostavki, da stanje okužb s COVID19 ne bo ponovno bistveno ogrozilo opravljanja rednega programa dela v jesenskem delu.  Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) v 76. členu pravi, da bo izvajalcem zdravstvene dejavnosti iz proračuna Republike Slovenije povrnjeno 80 % izpadlega programa v obdobju epidemij. V  planiranem programu dela je tako vštet zakonsko priznan del izpada programa iz pogodbe med epidemijo, ki bo pokrit v 80%. Po objavi ZZZS glede na Pogodbo z ZZZS ocena tega znaša 4,495 mio EUR. V načrtu je planirano pokritje tudi drugih, do sedaj še nepokritih stroškov iz epidemije (osebne varovalne opreme, brisov, dodatne medinske opreme in materialov, dodatnih delovišč…), za katere pričakujemo pokritje s strani države oz. s sredstvi iz solidarnostnega sklada EU in drugih predvidenih virov sredstev. Do sedaj bi naj   bolnišnica iz naslova stroškov epidemije prejela sredstva le za pokritje stroškov dodatkov in sredstva za pokritje 80% izpada programa: zato vse navedene še ne poravnane obveznosti tudi močno slabijo finančni tok zavoda. Tudi trenutni stroški varovalne opreme in razkužil so izredno visoki, saj ves čas zaščitno delujemo zaradi varnosti do bolnikov in do zaposlenih praktično na nivoju epidemije, saj je virus v populaciji vseskozi prisoten. Dodatna ocena stroškov osebne varovalne ocene za 2020 znaša za zavod cca 2 mio EUR, strošek dodatnih zalog varovalne opreme in razkužil pa dodatno 1 mio EUR.       Predložen Finančni načrt 2020 predvideva uravnotežen rezultat, ki pa bo možen ob pogoju, da se bodo razrešila tudi druga področja financiranja zdravstvenih programov, ki jih navajajo. Vsekakor je nujno zakonsko pokritje povečanja stroškov plač kakor tudi dvig cen iz naslova dodatnih stroškov materialov in dela, ki jih prinaša epidemija COVID19 in postajajo del rednega poslovanja in nove realnosti v bolnišnicah in ob predpostavki, da stanje okužb s COVID19 ne bo ogrozilo opravljanja rednega programa dela v jesenskem delu.  Dvig cen storitev, spotika ob kateri se  lomi poslovanje zavodov je, žal relikvija  nekih drugih časov in žal prijemov sedanjih vodilnih v celotnim zdravstvenim sistemom. Pa preobremenjenost  z napačnimi vzorci z preteklosti. Ali bo skupni jezik z ministrstvom in ZZZS pripeljal do uravnoteženosti predvidenega  finančnega načrta,  posebej ob zamislih, koliko bo izračunanega izpada, in pričakovanja morebitnega pokritja, že kaže v primarni fazi na neko predvideno neuglašenost..Upajmo da bo drugače ozirom najbližje pričakovanemu znotraj načrta.  Vane T.Costa  

Fri, 14. Aug 2020 at 17:58

0 ogledov

Bo Trump dosegel "zgodovinski dogovor" med Beogradom in Prištino?
Ameriški posebni odposlanec za dialog med Kosovom in Srbijo Richard Grenel je napovedal, da se bosta Kosovo in Srbija srečala 2. septembra v Beli hiši. Objava prihaja manj kot 24 ur po doseženem zgodovinskem sporazumu med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati, vprašanje pa je, ali bo "Donaldu Trumpu uspelo prepričati Kosovo in Srbijo, da podpišeta sporazum, ki bi vodil do popolne normalizacije odnosov." , piše Gazeta Express. Mediji tudi spominjajo, da v skupnem pismu, ki sta ga podpisala Izrael in Emirati po doseženem sporazumu piše, da sta se državi dogovorili o popolni normalizaciji odnosov. Sporazum med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati, pri katerem je posredoval ameriški predsednik, je podoben dogovoru, ki ga namerava Richard Grenelle doseči med Kosovom in Srbijo, ki je v celoti sestavljen iz elementov, povezanih z gospodarskim razvojem. Sporazum pa je zaznamoval tudi priznanje Izraela Združenih arabskih emiratov z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov, s čimer je tretja arabska država priznala Izrael. "Delegacije iz Izraela in Združenih arabskih emiratov se bodo v prihodnjih dneh sestale, da podpišejo dvostranske sporazume o naložbah, turizmu, neposrednih poletih, varnosti, telekomunikacijah, tehnologiji, zdravju, kulturi, okolju in o ustanovitvi veleposlaništev v obeh državah," piše v skupnem pismu.Časnik navaja, da je imela Trumpova administracija podoben pristop v procesu pogajanj med Kosovom in Srbijo. Z Grenelovim posredovanjem sta kosovska in srbska stran doslej podpisala tri sporazume, ki se nanašajo na gradnjo avtoceste, železnice in začetek neposredne letalske družbe Priština-Beograd. V prištinskem dokumentu se postavlja tudi vprašanje, ali bo Donaldu Trumpu na srečanju 2. septembra uspelo prepričati Kosovo in Srbijo, da bosta podpisali sporazum, ki bo vodil obe strani k popolni normalizaciji odnosov.Te pobude republikanskega predsednika v iskanju zgodovinskih dogovorov in zmag v zunanji politiki prispejo pred predsedniške volitve v ZDA in dirko, v kateri se bo Trump spopadel z Joejem Bidenom. Strokovnjaki za svetovno politiko so, ko so govorili o poskusu Trumpove administracije, da doseže dogovor med Kosovom in Srbijo, dejali, da si je ameriški predsednik želel tak epilog kot trofejo, ki bi mu služila za novembrske volitve, piše Gazeta. Ni še treba ugotoviti, kdo je bil povabljen na sestanek v Washington 2. septembra. Srbski predsednik Aleksandar Vučić bo po prepričljivi zmagi na zadnjih volitvah v Srbiji odpotoval v Washington, politični dejavnik na Kosovu pa ostaja nediferenciran. Časnik spominja, da kosovski premier Avdulah Hoti še ni dosegel popolnega soglasja z opozicijskimi strankami, DPK in PS, medtem ko koalicijo, ki jo vodi v skupščini, podpira le navadna večina. Skupaj s koordinatorjem za dialog Skenderjem Hysenijem si je Hoti na srečanjih nenehno prizadeval, da bi ustvaril večjo enotnost glede dialoga s Srbijo. Potek dialoškega procesa, ki so ga posredovale ZDA, se je popolnoma spremenil z napovedjo haaškega posebnega tožilstva za obtožnico proti Hašimu Thaciju točno na dan, ko je bil 27. junija na letalo v Washington za sestanek.

Fri, 14. Aug 2020 at 17:53

0 ogledov

V podtaknjenem požaru v Velenju zgorelo 11 avtomobilov
Kot so ugotovili  policisti, včerajšnji požar v garaži stanovanjskega bloka, je bil požar podtaknjen.   Kot je bilo sprva sporočeno s PU Celje je iz srede na četrtek , nekaj čez polnoč je zagorelo še v garažah na Stantetovi v Velenju, kjer je zgorelo več vozil.  Policisti in kriminalisti še opravljajo ogled in in kmalu začeli s zbiranjem   dokazov na samem kraju. Včeraj  v popoldanskem času  so policisti in kriminalisti zaključili z ogledom kraja požara na Stantetovi ulici v Velenju, v katerem je zgorelo več vozil. Z ogledom kraja požara in zbiranjem obvestil so policisti in kriminalisti ugotovili, da je bil požar na neznan način zaneten na osebnem avtomobilu Citroen Xara, od koder se je nato ogenj razširil na sosednja vozila v garaži in druga vozila izven te garaže. Skupaj je bilo tako poškodovanih 11 vozil, zaradi močnega ognja je škoda nastala tudi na objektu. Skupno škodo ocenjujejo na okoli 100.000 Eur. Policisti in kriminalisti preiskujejo sum kaznivega dejanja in nadaljujejo z zbiranjem obvestil.  Danes okoli pol druge ure zjutraj so ponovno zagorela tri vozila, ki so bila že uničena od prvega požara in pogašena.  Kaj je razlog za ponovni požar bodo policisti  in kriminalisti danes ugotavljali z ponovnim ogledom. V katero smer se bo preiskava odvijala  in na kaj bodo nakazovala dognanja policistov ter ali bo prišlo do kasnejših ovadb za storjena kazniva dejanja,  za enkrat je še prezgodaj. Vsaj tako kažejo poročila. Ali je mogoče kakšno ozadje, ki vleče niti iz nekih drugih relacij med oškodovanci in morebitnimi storilci, pa kmalu oziroma takoj ko bo mogoče.   Vane T Costa Foto: PGD Velenje  

Fri, 14. Aug 2020 at 17:17

0 ogledov

Na Dunaju slovesno predstavili tramvaj avstroameriškega prijateljstva
Dunajski župan Michael Ludwig in ameriški veleposlanik Trevor Train in ameriški državni sekretar Mike Pompeo sta slovesno napovedala prvo vožnjo s tramvajem. Ameriški državni sekretar je trenutno na uradnem obisku v Avstriji, po katerem bi se moral odpraviti na Poljsko. "Združene države Amerike in Avstrija s svojim glavnim mestom povezujejo dolgoročno sodelovanje,"  je dejal dunajski župan Ludwig. Poleg tesnih gospodarskih odnosov so se razvila tudi prijateljstva, ki jih simbolizira ta tramvaj, je bilo rečeno med govorom dunajskega župana, ki je opozoril tudi na pomen mednarodnega sodelovanja. Avstroameriški tramvaj bo vozil na progah 1, 2, 40, 43 in D, krasijo pa ga motivi, kot je Marshallov načrt za obnovo po drugi svetovni vojni.

Fri, 14. Aug 2020 at 17:08

0 ogledov

Ne 180, kar 208 na novo okuženih v zadnjih 24. urah, so priznali Hrvati
Nacionalni poveljstvo Civiulne zaščite Hrvaške je danes objavilo nove podatke o koronavirusu na Hrvaškem. "Imamo rekordnih 208 novih primerov okužbe s COVID 19," so priznali na tiskovni konferenci, na kateri je bila tudi ekipa avstrijske ORF. SDŽ i Grad Zagreb imaju najviše novooboljelih. Prosječna dob novozaraženih je 31 godina. "V zadnjih 24 urah imamo 208 novih primerov. Število aktivnih primerov je 961, zdravljenih je 116, na respiratorju je 10 ljudi. Umrli sta dve osebi; Oseba, rojena leta 1960 v Splitu, ki je bila na respiratorju in oseba, rojena leta 1934, v osješki klinični bolnišnici s komorbidnostjo. Število primerov od začetka epidemije je naraslo na 6.258, 163 jih je od začetka umrlo. V zadnjih 24 urah je bilo testirani 1.249 oseb. Že drugi dan zapored so na Hrvaškem zabeležili rekordno število na novo okuženih pacientov v enem dnevu. Včeraj je bilo zabeleženih 180 primerov. Trenutno je 3.158 ljudi v samoizolaciji. Do danes je bilo testiranih skupno 134.742 ljudi, od tega 1.249 v zadnjih 24 urah. "Splitsko-dalmatinska županija in mesto Zagreb še vedno vodita po številu novih bolnikov. Stanje se nadaljuje, da je povprečna starost novih pacientov 31 let, njihove klinične slike pa so trenutno blage," je bilo še povedano na tiskovni konferenci. Avstrija obtožuje Hrvaško, da ponareja podatke o novo okuženih "Sami ste priče, zbirate podatke od ljudi po vsej Hrvaški. Hrvaška je država, ki nima veliko prebivalcev, čeprav imamo trenutno 820 tisoč gostov. Na Hrvaškem vsi vedo vse, testiranja se opravljajo na številnih lokacijah. Vemo, kdo so ljudje, ki testirajo, kakor tudi kdo so tisti, ki so opravili testiranja. Zato zavraćamo sleherne  namige o frizitanju podatkov," je na avstriske namige odgovoril hrvaški minister Božinovič. "Ne testiramo, da bi nekoga zadovoljili, temveč ko obstaja medicinska indikacija. Testiranje je namenjeno ljudem, ki jih je resnično treba preizkusiti. Vključenih je veliko ljudi. Podatkov ni mogoče skriti. Vsakodnevno testiranje, če je mogoče, ne bi prineslo nobenega posebna efekta, "je dodal Markotić. Zanimivo, največ na novo okuženih so odkrili v Zagrebu, njihova povprečna starost pa je 31 let.
Teme
marijino vnebovzetje priudiga soboškega škofa dr Petra Štumpfa turnišče cerkev Marije pod logom

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

VIDEO: Zgodovinske misli Jožefa Klekla v praznični pridigi soboškega škofa dr. Petra Štumpfa