SI
Dr. Ivan Janez Štuhec: Zgodovinske poneverbe brez primere
Ob 100 letnici osvoboditve Prekmurja in 30 letnici osvoboditve Slovenije
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Nedelja, 11. avgust 2019 ob 23:17

Odpri galerijo

Letos in prihodnje leto bomo praznovali trideset letnice vseh najpomembnejših dogodkov, ki so tlakovali pot samostojni slovenski državi, s tem pa k samostojnemu upravljanju z vsem, kar predstavlja domovino neke skupnosti, ki živi na bolj ali manj točno opredeljenem ozemlju. Naj na začetku jasno povemo, da v času od naselitve Slovanov na teh prostorih v 6. stoletju in vse do konca dvajsetega stoletja, Slovenci nismo imeli lastne državne tvorbe, s katero bi lahko tako suvereno upravljali, kakor upravljamo s svojo državo zadnjih trideset let. Za to bi vse tisto, kar je oviralo nastanek samostojne slovenske države moralo biti v javnosti in kulturi zavrnjeno in zavrženo. Vse tisto, kar pa je k temu prispevalo in odločalo na poti samostojnosti in suverenosti slovenskega ljudstva, kakor je to opredelila Majniška deklaracija 1989, pa bi moralo predstavljati našo skrinjo zaveze, naše svetišče državotvornosti in samobitnosti.

         Na žalost pa smo priče retrogradnim procesom, ki nas vračajo v čas pred osamosvojitvijo, v čas revolucionarne kulture, miselnosti, delovanja in razslojevanja. Nekdanji mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej se je leta 1997, v Zborniku posvečenemu dr. Matiji Slaviču, ključni osebnosti, ki je prispevala k priključitvi Prekmurja k matični domovini vprašal: »Ali je v Soboti, Ljutomeru in Gornji Radgoni imenovana katera ulica po dr. Matiju Slaviču«?

          In mi se lahko danes vprašamo, ali je v vseh večjih slovenskih mestih karkoli poimenovano po dr. Jožetu Pučniku, po Rudiju Šeligi, Tonetu Pavčku, Francetu Tomšiču, nedavno umrlem Andreju Capudru in Alojzu Rebuli in vsemi, ki jim bodo sledili. Odgovor je, NE! Še vedno pa imamo množico poimenovanih ulic po raznih tako imenovanih herojih, ki za slovensko stvar nikoli in nikdar niso nič naredili in nič žrtvovali. Ta simbolika nam pove vse, o našem značaju in naši kolektivni zavesti.

         Slovenska mesta in kraje si predstavljam tako, da je v njihovem središču vedno simbolni spomin na Karantanijo, kneza Pribina in Koclja, brata Cirila in Metoda, srednjeveške grofe in plemiče, brižinske spomenike, samostane, škofije in župnije, na začetke slovenske pismenosti s Trubarjem na čelu in v nadaljevanju s katoliško obnovo, barokom ter vsemi krajevno ali nacionalno pomembnimi osebnostmi, ki so pripravljali kulturne temelje za začetek oblikovanja nacionalne zavesti, sredi devetnajstega stoletja. Od tam naprej pa se krog širi na vse tiste, ki so s slovensko besedo, znanostjo, kulturo in vzgojo ter izobrazbo prispevali k zgodovinskim letom, mesecem in uram, ko smo dobili svojo državo.

         Če bi sledili tej logiki naše slovenske samobitnosti, bi danes sredi Murske Sobote moral stati spomenik dr. Matiji Slaviču, ne pa spomenik zmage, ki ga spletna stran občine Murska Sobota tako predstavlja:  »Spomenik zmage je bil zgrajen po načrtih ruskega arhitekta Arončika iz belega cararskega marmorja v čast in slavo zmagovalcev 2. svetovne vojne: sovjetskih vojakov in jugoslovanskih partizanov. Svečano so ga odkrili ob prisotnosti predstavnikov zavezniških sil 12. avgusta 1945. Zasnovan je kot grobnica, ki simbolizira obzidje Kremlja, pred katero stoji častna straža, nad njo pa se dviga mogočni obelisk z Leninovo podobo na bronasti medalji. Tu naj bi bili pokopani sovjetski vojaki, ki so padli v Pomurju, vendar so bili njihovi ostanki preneseni v skupne grobove na soboškem pokopališču. Avtorja plastik dveh vojakov sta brata Zdenko in Boris Kalin. Topova na obeh stranskih ploščadih sta del takratne vojne opreme. Ob zlomu komunizma, ko je padlo mnogo podobnih spomenikov, se je ta ohranil kot svojevrsten simbol Murske Sobote in njene zgodovine, obenem pa ohranja spomin na žrtve, ki jih je terjala vojna«.

            A ker je dr. Matija Slavič bil katoliški duhovnik in profesor svetega pisma na Teološki fakulteti, Univerze v Ljubljani, ter tudi njen rektor, ker je bil za revolucionarje sovjetskega tipa razredni sovražnik, nekdo, ki je zagovarjal in širil vero, ki je po Marksu opij za ljudstvo, bo preteklo še nešteto kubikov reke Mure, predno bodo Sobočani podrli sredi svojega mesta simbol ruske boljševiške revolucije in postavili na to mesto simbol demokratičnih, miroljubnih, argumentiranih pogajanj v Parizu, po prvi svetovni vojni, ko je po zaslugi dr. Slaviča, in ne jugoslovanske delegaciji, ki ji ni bilo veliko mar za Prekmurje, uspelo iztrgati najbolj vzhodni del slovenskega življa, izpod madžarske in takrat boljševiške hegemonije.

         Lahko si predstavljamo, kaj so predstavniki velikih sil vedeli o neki pedi zemlje, stisnjene med Avstrijo in Madžarsko. Japonskemu predstavniku se Prekmurje niti v sanjah ni moglo prikazati. Še včerajšnji sovražniki Italijani in Avstrijci, so družno pripisovali vse, kar je vzhodno od Mure, Madžarom. Še huje, prekmurski rojak Aleksander Mikola je skupaj z Janosom Melichom dokazoval, kako Slavičevi pogledi na Prekmurje ne ustrezajo zgodovinskim, kulturnim in jezikovnim dejstvom.

         Sporni promadžarski avtor dr. Tibor Zsiga, je leta 1996, izdal knjigo Od Prekmurja do Trianona, ki so jo kritično ocenili med drugim Vilko Novak in Jožef Smej. V tej knjigi nedvoumno pove, da je bil Slavič odločilna osebnost, kar zadeva priključitve Prekmurja k Sloveniji, posebej na pariški mirovni konferenci. Slavičeva zasluga je, da je mirovno konferenco prepričal o resnici na strani Slovencev. To je bil odločilen korak (str.154).

				dr Matija Slavič			dr Matija Slavič

         To kar Slaviču priznajo poraženci na mirovni konferenci mu ne prizna lasten narod.

         V eni od zadnjih uradnih Zgodovin Slovencev, ki je izšla leta 1979 pri Cankarjevi založbi, je Prekmurju posvečenih borih 28 vrstic. Ime Slavič zaman iščete v tem stolpiču ali v imenskem kazalu. Lahko pa berete: »Ko je 22. 3. 1919 svet ljudskih komisarjev Madžarsko  oklical za sovjetsko republiko, so v Ljubljani zaklicali  mirovni konferenci v Parizu: ’Rdeča nevarnost ni izmišljena! Ne odbijajte sigurnih zaveznikov Slovencev, Hrvatov in Srbov zato, da si ohranite nesigurne! Pri nas so dane garancije za mir in zvestobo'! Jugoslovanska delegacija je imela kljub temu  že februarja 1919 pripravljen predlog za mejo…To je mirovna konferenca upoštevala in je že 26.5. 1919 soglašala s tem, da dobi Jugoslavija Prekmurje, ki pa mora biti prej osvobojeno »boljševiške nevarnosti«. Tako je Jugoslavija v sklopu atantnih intervencionalističnih sil na Madžarskem v začetku avgusta 1919 začela zasedati Prekmurje. Ni pa svet četverice dovolil zasesti Porabja« (str.619).

         Avtor tega dela zgodovine je Metod Mikuž, ki je svojega nekdanjega profesorja na Teološki fakulteti gladko zamolčal. In da je parodija še večja, so komunisti sredi Murske sobote po drugi svetovni vojni postavili spomenik tisti armadi, ki je Madžarsko in z njo Prekmurje, vsaj za kratek čas, že imela pod boljševiško oblastjo po prvi svetovni vojni. Sovjetski komunistični imperij bi tako že od leta 1919 naprej segal vse do reke Mure. Kar ni uspelo takrat, je uspelo po drugi svetovni vojni. In očitno uspeva še danes, sto let po tem, ko je zadnji predsednik slovenskih komunistov glavni organizator obletnice, pred katero bi se boljševiki in komunisti, ali morali skriti v mišjo luknjo, ali pa pred narodom zmoliti kesanje za vse laži, prevare in zamolčanja zgodovinskih dejstev.

         Dokler bodo Sobočani  sredi svojega mesta gledali in tolerirali spomenik rdeči armadi, tako dolgo Prekmurje in z njim Slovenija, živimo v popolni duhovni kontaminaciji, zgodovinskih laži in zamolčanosti, v duhovni kontaminaciji boljševistično-komunističnega pogleda na svet, ki v svoji postkomunistični, tranzicijsko libertarni verziji prepričuje narod, kako zgodovina ni pomembna, za to da jo lahko naprej neovirano potvarjajo. To počnejo z zgodovino izpred stotih in izpred tridesetih let.

         Ko danes premišljam o prekmurskem človeku, mi prihaja na misel Cankarjeva črtica, »O domovina ti si kakor zdravje«. Cankarjev Gjuro bi lahko bil prekmurski Pišta, ki je v teh zadnjih stotih letih že štirikrat odšel po svetu. Najprej v začetku dvajsetega stoletja, za tem takoj po drugi svetovni vojni, tretjič v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in četrtič v zadnjih dvajsetih letih. Tako kot Gjuro tudi Pišta, ko se vrača v svojo pokrajino ob Muri začuti, da »komaj se je dotaknila noga rodne zemlje, je vzkipelo v njem in zaigralo, kakor mlado življenje…Pozdravljeno, ti polje neizmerno, blagodišče…pozdravljena, ponosna šuma, do neba pojoča…in od src pozdravljen, moj rodni kraj, ki se beliš na zelenem brdu!... Blagoslovljena, zahvaljena, majka domovina…ti rodnica, usmiljena preporodnica!« A komaj Gjuro/Pišta sreča svojega prvega soseda, ga ta ne pozna več in za njim drugi in tretji tudi ne. Vsi ga pošiljajo tja, kjer je izgubil mladost in moč. Ubogemu Gjuri/Pišti se je zdelo da nosi kamen na hrbtu. »Pobral je s poti grudo prsti in jo je pobožal z dlanjo, kakor lice otroku. 'Zemljica, majka'!...

Solza je padla na grudo…Dolgo je počival Gjuro/Pišta, in ko je vzdignil glavo, so stali sosedje pred njim.

'Tako je, Gjuro/Pišta: ne bomo ti kratili gorke slame, tudi kruha ne; in tudi ti ne bomo očitali, Gjuro/Pišta, da ne žanješ, kjer si sejal…Pozdravljen nam!'

Gjuro/Pišta je vstal.

'Ljudje božji, bratje, domovino sem imel in zdravje; ko sem oboje izgubil, so izpregledale moje oči in so videle, da sem imel zdravje in domovino…Pokažite mi, bratje, kje je jama, zame izkopana!'

Truden je bil in je legel v hlev na gorko slamo in je zaspal in se ni več predramil…«

Ja, žal se je mnogim Prekmurcem tako zgodilo, ko so umrli daleč od svoje zemljice ali pa se vrnili domov in doma srečali tujce po miselnosti in šegi.

         Ob 20-letnici osvoboditve Prekmurja je bil tabor v Črenšovcih, na katerem je bilo navzočih 20.000 ljudi. Govorila sta dr. Korošec in dr. Natlačen. Slavič pa je povedal samo to: »Veselim se, da vidim v tolikem številu srečne in zadovoljne Prekmurce, zbrane ob 20-letnici osvoboditve. To mi je dokaz, da se Ivanocziji in Kuharji niso zaman trudili s svojim delom za sedanjo mejo in so opravili za narod koristno delo. Tedaj so nam v Parizu ugovarjali, da meja ne bo strategično dobra in pravilna, mi pa smo vedeli, da je ljubezen in zvestoba ljudstva  najboljše poroštvo za trdnost meja. Naše prekmurske meje varujejo vaša zvesta srca« ( Zbornik, Matija Slavič, str.36).

         Naj prekmurska zvesta srca premagajo Pištovo bolečino in smrt!

Dr.Ivan Janez Štuhec

Izvirno objavljeno v reviji ZVON

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Jul 2020 at 15:32

0 ogledov

Koalicija Janeza Janše s SNS in narodnostnima poslancema podpisala sporazum in dogovor o sodelovanju za dobrobit Slovenije
Predsedniki koalicijskih strank Janez Janša, Zdravko Počivalšek, Matej Tonin in Aleksandra Pivec so danes s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem Plemenitim in poslancema narodnih skupnosti Ferencem Horvathom in Felicem Žižo podpisali sporazum političnih strank in predstavnikov narodnosti v Državnem zboru Republike Slovenije o sodelovanju pri sprejemanju zakonov in drugih aktov ter dokumentov v obdobju 2020–2022. Po podpisu sporazuma je sledil podpis dogovora o sodelovanju poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti z Vlado Republike Slovenije, ki ga je predsednik vlade Janez Janša podpisal s poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti. Predsednik vlade Janez Janša je ob robu podpisa sporazuma in dogovora izpostavil, da je podpis omenjenih dokumentov toliko bolj pomemben, ker vnaša stabilnost v čas, ki se ga skuša zelo destabilizirati. Poudaril je tudi pomen odločenosti podpisnikov za sodelovanje v času koronavirusne krize. Podpisan sporazum o sodelovanju za dobrobit Slovenije pic.twitter.com/4z6nmI8zJD — Janez Janša (@JJansaSDS) July 3, 2020 V zvezi z dogovorom s poslancema manjšin pa je premier Janez Janša dejal, da pri tem ne gre le za neke neuresničljive obljube, temveč za sodelovanje pri uresničitvi konkretnih projektov.

Fri, 3. Jul 2020 at 14:30

0 ogledov

V ZDA je spet hudo! Zaradi izgredov vse več okuženih!
V četrtek, 2. julija 2020, so v ZDA potrdili več kot 55 tisoč novih okužb z wuhanskim koronavirusom. Največ novih primerov covid-19 so zaznali v Teksasu, zaradi česar je bila izdana odredba obveznega nošenja mask v javnosti za okrožja, kjer imajo več kot 20 primerov covid-19. Število novih okužb narašča v 40 od 50 zveznih držav, poroča CBC. Po zadnjih podatkih imajo v ZDA 2.837.189 primerov covid-19, do sedaj je umrlo 131.485 ljudi. Opomoglo si je nekaj manj od 1,2 milijona obolelih, medtem ko je trenutno 1,5 milijona aktivnih primerov. Skoraj 16 tisoč ljudi je v kritičnem stanju. Do sedaj je bilo opravljenih več kot 35,5 milijona testiranj na covid-19, več od tega naj bi testirali samo na Kitajskem, kjer je bilo opravljenih 90,4 milijona testiranj. V Teksasu so v enem dnevu zabeležili 7.915 primerov, trenutno jih imajo skupno 175.977. Teksaški guverner Greg Abbott je dal lokalnim oblastem pooblastilo, da javna zborovanja v krajih, kjer se veča število primerov s covid-19, število hospitalizacij in smrti omejijo na največ deset ljudi. Graf dnevnih sprememb v številu okuženih za ZDA kaže, da je število okužb svoj prvi vrh doseglo že na začetku aprila. Število novih primerov je zatem začelo počasi padati, čemur pa so naredili konec izgredi BLM in Antife, katerih povod naj bi bila smrt Georgea Floyda. Od 8. junija naprej, ko je bilo zabeleženih 16.301 novih primerov covid-19, je število okužb začelo ponovno naraščati. Zadnjih nekaj dni število novih okužb presega 50 tisoč.  

Fri, 3. Jul 2020 at 13:28

0 ogledov

Franc Kangler in njegova pravica!
"Devet let in nekaj mesecev je trajalo, da sem dokazal svoj prav! 9 let so potrebovali, da mi vrnejo sliko! Devet let trpljenja in krivic! Devet let šikaniranja in zmerjanja! Devet let podtikanj in žalitev! Vse zrežirano! Vsi nagrajeni," je na svojem facebook profilu zapisal predsednik NLS Franc Kangler, nekdanji mariborski župan in poslanec DZ, do oblikovanja tretje Janševe vlade, v kateri zaseda položaj državnega sekretarja na MNZ, pa državni svetnik. Za tiste, ki imajo bolj kratek spomin, in so bili celo akterji obračuna s Francem Kanglerjem, danes pa sedijo na najvišjih položajih v policiji, tožilstvu in sodstvu, nekaj osnovnih podatkov.  Policijska uprava Maribor je 4. 5. 2011 z več kot 100 kriminalisti izvedla mega hišno preiskavo pri takratnemu županu Mestne občine Maribor, Francu Kanglerju. Najbolj odmevna stvar, ki so mu jo zasegli je bila ptičja hišica, ki pa jo je Kangler leta 2017 že dobil nazaj. V letu 2020 se h Kanglerju vrača tudi umetniška slika, ki je bila takrat zasežena. Kangler je nanjo čakal več kot devet let! Okrajno sodišče v Mariboru je na podlagi Zapisnika o zasegu predmetov Policijske uprave Maribor z dne 4. 5. 2011 zaseglo umetniško sliko v okvirju. Kangler je svojo sliko dobil nazaj šele po devetih letih, z odredbo, ki jo je sodišče izdalo 30. 6. 2020.1 VIDEO: Franc Kangler o tem, kako ob legalno in legitimno izvoljeni vladi slovensko državo v resnici upravljajo stare udbovske strukture, ki so se zlile v vse veje represije, tožilstva in sodiišč. Kot primer navaja nekdanjega mariborskega sodnika Janeza Žirovnika, ki se je v največji gonji zoper Kanglerja podpisal pod kar 14 odredb o sodni preiskavi in uporabi posebnih policijskih metod sledenja. Za "nagrado" je seveda sodnik Janez Žirovnik napredoval po sodni hierarhični lestvici, čeprav so praktično vsi sodni postopki zoper Franca Kanglarja bili bodisi ustavljeni, zavrženi ali se končali z oprostilno sodbo.  Video je Franc Kangler na svojem profilu naložil pod vtisom odstopa njegovega resornega ministra Aleša Hojsa, za kar so z "akcijo" Počivavšek poskrbeli staroudbaši v NPU. “Če človek kaj takega, kot dela globoka država ne doživi na lastni koži, ne more verjeti, kaj se dogaja. Imamo globoko državo. Če pogledamo nekatere direktorje obveščevalnih služb Sove. Bil je predsednik SOVE, član LDS, generalna državna tožilka, postane podpredsednica stranke LDS...." tako Franc Kangler, ki se dobrih devet let bori za svojo pravico, razmišlja v svojem videu. Predlagam, da si ga ogledate. Boris Cipot

Fri, 3. Jul 2020 at 09:51

0 ogledov

Kdo je človek, ki je žalil gardiste Slovenske vojske?
Partizanski filmski hostar zaničuje slovensko vojsko in slovensko vlado javno obtožuje fašizma Dejan Babosek postaja še eden izmed neodvisnih kulturnih junakov boja proti antijanšizmu. Redno se udeležuje nezakonitih protestov in posnetke objavlja na svojih družabnih omrežjih. “Izdajalci, izdajalci, izdajalci!!!” je kričal na pripadnike Garde Slovenske vojske filmski režiser lanskoletne partizanske polomije Preboj Dejan Babosek. Režiser partizanskega filma Preboj je postal v zadnjih letih ljubljenec globoke države, kar tudi dokazuje njegovo prijateljevanje s komunističnim zločincem Francem Severjem-Frantom in Kučanovim ustvarjalcem javnega mnenja Niko Tošem. Propagandi komunistični-narodnoosvobodilni film se je priljubil tudi ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, ki mu je letos podelil Plaketo Glavnega mesta Ljubljana za leto 2020. Ob koncu članka si lahko ogledate sramotna videoposnetka, kjer je jasno videno, da je Babosek pred državno proslavo ob dnevu državnosti zaničevalno poniževal in sramotil slovenske vojake, na enem izmed njih pa je vidno, kako so ga peljali predstavniki slovenske policije. Dejan Babosek je postal zaščitni znak filmskega ustvarjanja globoke države. Leta 2013 je posnel svoj premierni celovečerec Izhod. Slovenski gledalci so se ga ognili v velikem loku, saj si je film ogledalo le 1.950 gledalcev, kar je manj ljudi kot je zaposlenih na RTV Slovenija. “Slovenski akcijski film, ki si ga bomo zapomnili po namerno komičnem nastopu Salome in nenamerno komičnem nastopu Jurija Bradača, oprostite, Yurija Bradaca. Lahko bi bilo tudi slabše,”je raztrgal film kritik spletnega portala Siol Klemen Černe in mu dal oceno zadostno. Bizarnost je toliko večja, saj je hotel za filmsko polomijo od Filmskega sklada RS dobiti 541.647 evrov, a so na veliko srečo slovenskih davkoplačevalcev v vodstvu Filmskega sklada zavrnili sofinanciranje.  

Fri, 3. Jul 2020 at 09:10

0 ogledov

Alkoholizirani povzročitelji letos zakrivili več kot vsako tretjo smrt v prometu
Več kot vsako tretjo smrt v prometu zakrivi alkoholizirani povzročitelj, opozarja Agencija za varnost prometa Alkoholizirani povzročitelji letos povzročili manj nesreč, a ob dejstvu, da je bilo prometa bistveno manj Letos (1. 1. -31. 5. 2020) so alkoholizirani povzročitelji povzročili 507 prometnih nesreč, kar je 93 nesreč oziroma 16 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Vendar je ob tem treba izpostaviti, da je bilo v obdobju od 15. marca do 15. maja, ko so veljali ukrepi za zajezitev epidemije novega koronavirusa, bistveno manj prometa kot sicer. V navedenem obdobju je bilo letos zabeleženih 1.454 vseh prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa jih je bilo 2.949 oziroma še enkrat toliko. Več kot vsako tretjo smrt v prometu je zakrivil alkoholizirani povzročitelj Agencija za varnost prometa opozarja, da pomeni vožnja pod vplivom alkohola neodgovorno izpostavljanje sebe in drugih tveganjem za najhujše posledice. Izmed vseh letos preminulih v prometnih nesrečah (32 oseb) je življenje kar 13 oseb izgubilo zaradi alkoholiziranega povzročitelja. Tudi teh je bilo 13, devet pa jih je umrlo v nesreči, ki so jo povzročili. V večini primerov sta bila ob alkoholiziranosti vzroka prometnih nesreč s smrtnim izidom nepravilna stran oz. smer vožnje – 7 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 7 udeležencev (54 %) in neprilagojena hitrost – 3 prometne nesreče, v katerih so umrle 3 osebe (23 %). Pri 1,5 promila alkohola v krvi se tveganje za prometno nesrečo poveča za kar 22-krat Med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč (26 oseb), ki so jim izmerili nad 2 promila alkohola v krvi, jih je bilo kar 18 v času epidemije, kar pomeni skoraj 70 %. Najvišja izmerjena stopnja alkoholiziranosti povzročitelja prometne nesreče je bila 3,13 promila, končala se je s smrtnim izidom. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč znaša 1,21 promila (v enakem obdobju lani 1,58 promila). Največ smrtnih nesreč (4 umrli) so povzročile osebe pod vplivom alkohola v starosti od 55 do 64 let, sledita skupini povzročiteljev v starosti 18-24 (3 umrli) in v starosti 25-34 let (3 umrli). Pri 1,5 promila alkohola v krvi se tveganje za prometno nesrečo poveča za kar 22-krat, še opozarja agencija. Ne le alkohol, tudi vožnja pod vplivom drog prinaša usodne posledice V prvih petih mescih letošnjega leta je Policija ugotovila 3.553 kršitev s področja alkohola, v enakem obdobju lani pa 3.607. Odrejenih je bilo 130.399 alkotestov (172.600 lani), od katerih je bilo 4.829 pozitivnih (5.481 lani), 133 pa je bilo odklonjenih (135 lani). Odrejenih je bilo 714 strokovnih pregledov za droge (717 lani), od katerih je bilo 106 pozitivnih (120 lani), 446 oseb pa je strokovni pregled odklonilo (444 lani). Agencija za varnost prometa je maja Policiji donirala 1.000 hitrih testov za droge, z namenom, da se področje nadzora nad vožnjo pod vplivom droge še okrepi. Ena merica alkohola se v telesu presnavlja eno uro Slovenija se uvršča med države, kjer je poraba alkohola na odraslega prebivalca med najvišjimi v Evropi. Ta po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije znaša 12,6 litrov čistega alkohola na prebivalca nad 15 let. Tveganja glede vožnje pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc so zelo visoka, saj zmanjšujejo psihofizične sposobnosti za varno sodelovanje v prometu. Zato je nujno, da za volan, na motor, moped ali kolo sedemo trezni. Ena merica alkohola, kar je 0.3 dcl žganja, 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva, se v telesu presnavlja eno uro. Pri večji količini popitega alkohola se ta čas podaljša. Agencija za varnost prometa zato na voznike naslavlja sporočilo: »Kdo vozi danes? Vi ali alkohol?« in dodaja, da zaradi stereotipov o vožnji pod vplivom alkohola vse življenje lahko obžalujete en sam trenutek nepremišljenosti: »Ne izpostavljajte sebe in drugih tveganjem v prometu, saj se vožnja motornega vozila ali kolesa pod vplivom alkohola lahko konča tragično. Vozite odgovorno! Tudi pri pešcih predstavlja alkohol pomemben dejavnik tveganja. Dosledno upoštevanje prometnih predpisov in cestnih razmer, previdnost in strpnost so nujni sopotniki za varnejše poti. Naj alkohol ne bo vaš sopotnik,« opozarja Agencija za varnost prometa, ki bo akcijo za ozaveščanje o tveganjih, ki jih prinaša vožnja pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu ponovila še novembra in decembra. Vir: agencija za varnost prometa

Fri, 3. Jul 2020 at 09:03

0 ogledov

Varnost otrok na spletu: Morda pa med počitnicami sonce le ni največji sovražnik?
Po le nekaj dneh počitnic so otroci popolnoma pozabili na šolo in šolske obveznosti. Zdaj imajo več prostega časa, ki ga bodo med drugim preživljali tudi na spletu. Med tem ko splet ponuja veliko koristnih informacij in zabave, pa skriva tudi nevarnosti, ki prežijo na otroke ... Med počitnicami sonce morda ni največji sovražnikMed poletnimi počitnicami bodo otroci višek prostega časa izkoristili tudi za brskanje po spletu. V virtualnem svetu poleg neprimernih vsebin in možnosti za spletno izsiljevanje otroke ogrožajo tudi nasilneži, ki želijo z njimi vzpostaviti stik in jih izkoristiti, obenem pa od njih pridobiti tudi različne osebne informacije, ki jih bodo izrabili za nadaljnjo zlorabo. Otroci se zaradi svoje naivnosti, radovednosti in nepoučenosti o spletni varnosti vse prevečkrat znajdejo v situacijah, ki imajo lahko trajne posledice. Starši jih učite, da morajo nositi čelade, ko se vozijo s kolesom, da se morajo namazati s kremo za sončenje, preden gredo na plažo, in da si morajo umiti roke pred kosilom. Pa jih podučite tudi o spletni varnosti? Nevedni smo tudi odrasliInternet ponuja morje priložnosti tako za otroke kot tudi odrasle, še posebej v času, ko do njega dostopamo preko mobilnih telefonov. Ljudje vseh starosti objavljajo fotografije s svojih mobilnih naprav, ustvarjajo si profile na različnih družbenih omrežjih, uporabljajo klepetalnice, se povezujejo s prijatelji, ki jih običajno ne vidijo pogosto, pošiljajo fotografije znancem in tisočim sledilcem razkrivajo, kaj počnejo v prostem času. Ste med njimi? Pa kdaj pomislite, da s tem ogrožate svojo varnost in dajete slab zgled otrokom? Poskrbimo za varnost otrok na spletu!V Policiji zato poudarjamo, da je spletna varnost najmlajših naša skupna odgovornost. Vsak od nas mora poskrbeti, da bo internet varen prostor za vsakega uporabnika, še posebej za otroke in mladostnike. Želimo si, da bi pogovori o spletni varnosti in digitalnem odtisu postali tako pomembno in nujno opravilo, kot je nanašanje sončne kreme pred odhodom na plažo. V času, ko se tehnologija razvija z neobvladljivo hitrostjo, so prav angažirani starši, učitelji in vsi, ki z otroki prihajajo s stik, ključnega pomena za varnost najmlajših na internetu. Policisti otrokom in staršem namenjamo preventivne nasvete, ki naj postanejo del uporabniške navade. Želimo si, da bi morebitne zlorabe in slabe izkušnje otrok v spletnem okolju preprečili v čim večji meri. Če se zgodi kaznivo dejanje, pa bomo naredili vse, da bi otroke, ki postanejo žrtve kaznivih dejanj na spletu, zaščitili, storilce pa odkrili. Otroci, tole so nasveti za vasNe razširjaj svojih osebnih podatkov in na razkrivaj lokacijeVerjamemo, da si navdušen nad 14-dnevnim potovanjem po Islandiji, na katerega si se podal s svojimi starši, ali nad vikend oddihom ob morju. Vendar take informacije, ki jih javno delimo na družbenih omrežjih, vlomilcem sporočajo, da nas ni doma. Tako se lahko zgodi, da med dopustovanjem naš dom obiščejo nepridipravi, ob prihodu s počitnic pa nas pričaka izropano stanovanje. "Fotografija deljena, ne vrne se nobena"Znan slovenski pregovor bi lahko tudi prilagodili: "Fotografija deljena, ne vrne se nobena." V trenutku, ko fotografijo objavimo na družbenih omrežjih ali pošljemo preko različnih aplikacij, nad njo izgubimo nadzor. Fotografije, na katerih ležerno poležavamo na plaži v kopalkah, ne sodijo na splet. Preden karkoli objaviš, pomisli - ali bi si želel, da to fotografijo vidijo tvoji starši? Če je odgovor ne, naj fotografija ostane samo tvoja.  Zaščiti svoje gesloGeslo, ki ga imaš za dostop do spletnih aplikacij, je samo tvoje. Nikomur ga ne zaupaj, naj bo dolgo in zapleteno. Če pa sumiš, da ti je kdo vdrl v profil, geslo nemudoma zamenjaj. Nasilje, ki se dogaja na spletu, je prav tako nasiljeV šoli so otroci velikokrat žrtve medvrstniškega nasilja. Med poletjem, ko se v šoli ne vidite, se lahko nasilje prenese na splet – v klepetalnice, aplikacije, forume. Nasilje, ki se dogaja na spletu, je prav tako nasilje, čeprav v fizični obliki ni vidno, povzroča pa prav take, če ne še hujše posledice. Hm, pa res veš, kdo je na drugi strani? Z osebo, ki jo spoznaš na spletu, se ne srečuj v živo!V klepetalnicah ali na socialnih omrežjih lahko spoznaš ljudi, s katerimi se pogovarjaš o vsem mogočem. Občutek imaš, da si našel osebo, ki te razume, spoštuje in ima dobre namene. Kmalu si izmenjata nekaj fotografij in se dogovorita tudi za srečanje v živo. Hm, pa res veš, kdo je na drugi strani? Svetujemo ti, da se z osebo, ki si jo spoznal na spletu, nikoli ne srečuješ v živo. Če se kljub temu želiš srečati z njim ali z njo, o tem povej svojim staršem ali vsaj prijateljem. Srečanje naj poteka na javnem kraju, če pa imaš občutek, da oseba ni to, za kar se je izdajala v vajinih pogovorih, in da te pogovor spravlja v nelagodje, se takoj umakni in poskrbi za svojo varnost! Težave na spletu? Pogovori se s starši ali drugo odraslo osebo.Si vseeno naletel na težave? Te kdo neprimerno ogovarja ali celo izsiljuje? Si naletel na vsebine, ki ti povzročajo nelagodje? Ne veš, kaj bi v situaciji, v kateri se počutiš neprijetno, storil? Vprašaj starše ali strokovnjake. Informacije najdeš na spletni strani www.safe.si, na najbližji policijski postaji ali na telefonski številki 113. Starši, bodite zgled otrokom!Na spletu so otroci izpostavljeni različnim nevarnostim, vključno z izsiljevanjem, neprimernimi vsebinami, nasiljem, spolnostjo in drugimi vsebinami, ki lahko pri njih vzbudijo nelagodje ali celo občutek ogroženosti. Pomembno je vedeti, kako zagotoviti varnost svojih otrok v virtualnem prostoru. Skupaj naredite seznam informacij, ki jih na spletu ne smejo razkrivatiV pogovore z otroki vključite tudi pogovor o nevarnostih in o preventivnem delovanju na spletu. Skupaj naredite seznam, katerih podatkov nikoli ne smejo razkriti na spletu, kot so npr. njihov datum rojstva, naslov, telefonska številka, kraj šolanja. Prepričajte se, da razumejo, zakaj je te informacije pomembno zakriti, in da lahko te informacije nekomu, ki bi jih lahko zlorabil, povedo več, kot bi si sami želeli. Otroke naučite, da se objavljenih vsebin ne da več nadzorovatiZ otroki se pogovarjajte tudi o tem, da je internet javni prostor. V trenutku, ko na spletu objavijo fotografijo, besedilo ali video, ne morejo več nadzorovati, kaj bodo drugi storili z tem, hkrati pa je objavljeno nemogoče trajno izbrisati. Naučite jih previdnosti pri objavljanju na družbenih omrežjih. Neznanec naj ostane neznanecTako kot svojega otroka naučite, da ne smejo zaupati neznancem v realnem življenju, jih naučite previdnosti na spletu. Povejte jim, da so tudi neznanci na spletu lahko nevarni, zato naj z njimi ne komunicirajo in naj jim ne pošiljajo svojih fotografij. Spolni izkoriščevalci lahko ustvarijo lažne profile z namenom, da bi se otroku lažje približali in skrili svojo identiteto. Otrokom povejte, naj take osebe blokirajo oziroma se ne zapletajo v pogovore z njimi. Nadzorujte čas in način uporabe internetaMed skupnim preživljanjem časa z otroki ugotovite, kaj radi počnejo na spletu. Glede na otrokovo starost in potrebe se dogovorite o času uporabe interneta in pametnih naprav. Doma lahko nastavite starševski nadzor. Vir: Policija
Teme
dr Ivan Janez Štuhec pred 100 letnico zdruižitve Prekmurja z matiuco Zgodovinske poneverbe brez primere

Zadnji komentarji

uroš :

25.06.2020 14:16

čistokrvno širjenje dezinformacij. 1. ZNANSTVENI DOKAZ O OBSTOJU COVID19 NE OBSTAJA ! Kako lahko testiraš nekaj kar ne obstaja ?! Je ni institucije ali "virološke" avtoritete, ki bi kadarkoli v zgodovini človeštva izolirala corona virus !!!!!! Virološka znanost je eugenska prevara promovirana s strani rockefelerjev zgolj zaradi ekonomske koristi povezane s potencialno smrtonosnimi cepivi !!!! Danes je na sceni Kill Bill z psihopatsko intencijo vakcinacije vse populacije ! Nemški strokovnjak in ekspert iz "virologije" Dr. Karl Lanka je totalno razsul teorijo virusov in potrjuje prevarantsko promocijo virusov s strani farmacevtskih korporacij - ki imajo v glavi le denar ne pa korist za človeka ! 2. testi covid-19 so 100% zmazki, ki reagirajo na RNA genski material in nimajo čisto nič opraviri z nobenim t.z. domnevnim virusom. Ker vsak človek poseduje RNA je torej teoretično lahko vsak kužen - WTF !!!??? Najbolj znani PCR ali Polymerase Chain Reaction testi ne detektirajo čisto nobenega virusa ampak reagirajo na beljakovine v krvi. 3. Oblastniška klika pospešeno in trmasto promovira zgodbo o lažnem virusu in to izkorišča za nadzor in opresijo ljudi. Servilna in izdajalska medicina podpira laž z ponarejenimi statistikami zaradi ekonomskih koristi in to v obraz svetovnih epidemioloških strokovnjakov, ki so jasno povedali, da je vse skupaj zmontirano in da je vsa ta "epidemija" imela daleč manjši obseg od povprečne gripe !!!!!! Vsa zgodba je v svetovni razsežnosti nameščena in pripravljena s strani elit že od leta 1992 v agendi 201 ! Namesto da bedni ljudje verjamejo oblastniškim lažem, bi morali dvigniti lastne neumne in debele riti polne Mc Donaldsovih hamburgerjev in Coca Cole in začeti raziskovati v kakšni matrici laži pravzaprav živijo sicer bo prepozno za vse nas !

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Ivan Janez Štuhec: Zgodovinske poneverbe brez primere