SI
Janez Janša: To so bili dnevi v juniju in juliju 1991, ko je bilo vse na kocki! Vstali smo in obstali!
Tekst uvodnika osamosvojitelja Janeza Janše v Zborniku Vojna za Slovenijo, izšel pri Založbi Nova obzorja 2014, bi moral postati del učnega gradiva pri urah zgodovine v šolah!
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Torek, 25. junij 2019 ob 12:07

Odpri galerijo

Vojna za Slovenijo je vsak dan odkrila na tisoče junakov v slovenskem narodu. Fantov in mož, ki so iz ljubezni do domovine premagali strah. Za orožje so prijeli zato, da branijo svoj dom, svojo vero in postave. Slovenijo. Svoje delo so odlično opravili. Po zmagi so odšli na svoje domove. Država jih je pozabila, domovina jih ne bo nikoli. Kajti to so bile svete ure, visoka pesem slovenskega naroda. Vstali smo in obstali.

Evropa in še posebej Evropska unija je danes v veliki meri prostor miru in vsaj relativnega napredka, pa si nekateri narodi, ki brez lastne države živijo v njenem osrčju, kljub temu prizadevajo, da bi postali nacija in samostojen subjekt v mednarodni skupnosti. Katalonci bi radi na referendumu odločali, ali se odcepijo od demokratične Španije, Škoti pa o tem, ali še naprej ostanejo del Združenega kraljestva ali ne. Tudi širše na planetu Zemlja danes obstaja veliko narodov, ki so veliko večji od slovenskega, pa nimajo lastne države, čeprav si jo z nekaj izjemami praviloma vsi želijo. Slovenci smo si pravico do lastne države izbojevali pred kratkim.


V zgodovini vsakega državotvornega naroda obstaja točno določen čas, ki je omogočil, da je nek narod postal suveren, sam svoj gospodar. Takšen čas, običajno vezan na dogodke, ki so omogočili osamosvojitev in postavitev na svetovni zemljevid oziroma mednarodno priznanje, narodi častijo kot nekaj »svetega«, mu posvečajo državne praznike, po njem in dogodkih iz njega poimenujejo mesta, trge, ulice ali odlikovanja. Takšen čas veže nase pozitiven odnos večine državljanov oziroma pripadnikov naroda. Takšen čas predstavlja vrednostno središče naroda. Za nas Slovence je to čas osamosvojitve.

							Znotraj tega časa, ki se v svoji zgodovinski končnici razteza od leta 1987 do leta 1992, posebej izstopajo dnevi Vojne za Slovenijo. To so bili dnevi in ure med 25. junijem in 5. julijem 1991, ko je bilo vse na kocki. Samostojna in evropska prihodnost Slovencev, demokratična ureditev, naša vera in postave, blaginja in naša življenja. To so bili dnevi, ko se je maja 1990 razoroženi narod spet postavil za svoje pravice, razglasil samostojno Slovenijo in se uprl agresiji JLA.
V tistih dneh je manj kot 2% Slovencev, ki je prijelo za vsako razpoložljivo orožje in se skupaj s civilno obrambo zoperstavilo na papirju 5. najmočnejši vojski v Evropi, s svojim pogumom doseglo nemogoče in izpisalo končno dejanje prehoda slovenskega naroda v nacijo. Pogum Slovencev je takrat občudoval ves svet. Predstavniki najmočnejših držav na svetu, ki so še nekaj tednov pred vojno trdili, da nas ne bodo nikoli priznali, so zaradi našega poguma spremenili svoje stališče. Svetovni tisk je v nekaj dneh spremenil odnos do Slovenije in prestopil na našo stran. Ameriška visoko nakladna revija People je svojemu zapisu o vojni za Slovenijo dala naslov: »Miš, ki je zarjovela«. Slovenci po svetu so kot eden stopili na ulice metropol, zasuli vlade s pismi in pozivi ter podprli boj svoje domovine proti Goljatu. Kljub nasprotovanjem osamosvojitvi v delu politike je bil narod enoten. Enoten kot še nikoli prej in zelo pogumen. To so bile »the finest hours«, svete ure, visoka pesem slovenskega naroda. Vstali smo in obstali.

Svoje povedo tudi številke
Tega neizpodbitnega zgodovinskega dejstva ni mogoče ne spremeniti ne potvoriti. Tudi pozabiti in prekriti ne, čeprav se to od takrat naprej nenehoma poskuša. »Ali smo v Sloveniji sploh imeli vojno?«, so nekateri posmehljivo spraševali sami sebe, a seveda šele potem, ko je zadnji agresorski vojak oktobra 1991 zapustil Slovenijo. Medtem ko so trditve nasprotnikov slovenske osamosvojitve, češ da v Sloveniji sploh ni bilo prave vojne, postajale s časovnim odmikom agresije JLA na Slovenijo vse bolj glasne in medijsko podprte, pa, paradoksalno, pri zgodovinarjih v Srbiji o tem ni nobenega dvoma. Knjiga dveh srbskih zgodovinarjev (Kosta Nikolić, Vladimir Petrović: Rat u Sloveniji (junij – julij 1991, Dokumenti predsedstva SFRJ, Institut za suvremenu istoriju, Beograd 2012) celo nosi nedvoumen naslov: Vojna v Sloveniji.
Generali JLA in politiki SFRJ, ki so poslali tanke in vojaštvo nad nas, sicer trdijo, da so branili Jugoslavijo in njene mednarodno priznane meje, vendar vojne ne zanikajo. Ne zanikajo niti tega, da so bili v Sloveniji poraženi. Častniki JLA 5. vojaškega območja, ki so operativno vodili agresijo na Slovenijo, v svojih spominih natančno opisujejo, kako so doživljali tiste junijske in julijske dni leta 1991 in kako je na njih »težko padla grenkoba poraza v Sloveniji«. Poveljnika 5. Vojaškega območja generala Konrada Kolška so zaradi poraza prvega vala agresije zamenjali z do takratnim poveljnikom 3. vojaškega območja generalom Žikom Avramovićem. Vendar je Avramović praktično takoj doživel enako usodo.
Svoje povedo tudi številke. JLA je agresijo na Slovenijo 26.6.1991 začela z enotami, ki so skupaj štele 22.000 vojakov, častnikov in podčastnikov. V tej knjigi objavljene analize kažejo, da je imela JLA v Vojni za Slovenijo 48 mrtvih in 116 ranjenih, enote TO so v spopadih zajele 2663 njenih pripadnikov, medtem ko jih je prostovoljno na slovensko stran prebegnilo 3090.
Od 22.000 pripadnikov jih je JLA v dobrih 7 dneh spopadov izgubila najmanj 5917 ali več kot četrtino, med njimi nesorazmerno velik del, najmanj 534 aktivnih častnikov in podčastnikov.


Za prvo primerjavo: TO RS je (ob upoštevanju izgub zaradi nesreč) imel 9 mrtvih in 44 ranjenih, policija pa 4 mrtve. JLA je zajela zgolj enega častnika TO. Iz TO v JLA ni prestopil nihče.
Za drugo primerjavo (ker omalovažujoče in pikre besede o ne-vojni leta 1991 prihajajo predvsem od članov ZZB): Med 6. aprilom 1941 in 9. majem 1945 so partizanske enote ob lastnih velikih izgubah nevtralizirale bistveno manj pripadnikov okupatorskih italijanskih in nemških sil, kot jih je TO in policiji uspelo v desetih dneh vojne za Slovenijo. In to kljub dejstvu, da sta oba okupatorja med drugo svetovno vojno v Slovenijo napotila predvsem drugorazredne vojaške formacije.
Ker so bile okrepitve, ki sta jih generala Kolšek in Avramović pošiljala v Slovenijo, večinoma zaustavljene že na vstopu, so bili preostanki enot JLA v Sloveniji v času pred Brionskim sporazumom strateško v vseh pogledih v popolnoma podrejenem položaju. JLA je 26. junija začela vojno ne samo tehnično, ampak tudi številčno neprimerno močnejša. Slovenija ni bila sposobna vpoklicati pod orožje niti toliko pripadnikov TO, kolikor jih je JLA imela neposredno na našem ozemlju. Razlog je bil seveda pomanjkanje oborožitve. Slabih 10 dni kasneje se je položaj popolnoma obrnil. Ne samo da je Slovenija zaradi zaplenjenega orožja lahko že 5. julija oborožila 35.300 svojih vojakov (brez pripadnikov policije), ampak je s pomočjo pridobljene težke oborožitve, predvsem protioklepnih in protiletalskih sredstev, lahko računala na uspešno zoperstavljanje katerikoli sili, ki bi jo bila JLA sposobna poslati nad mlado slovensko državo.

Spodnji graf št. 1 po dnevih prikazuje število vseh pripadnikov Teritorialne obrambe, aktiviranih od 26. junija do 15. julija 1991. Skupaj je bilo v tem času oblikovanih kar 473 enot TO.

         

Graf št. 2 ponazarja število zajetih pripadnikov JLA po posameznih pokrajinah in je dober pokazatelj intenzivnosti bojnih dejstev, sposobnosti koordinacijskih podskupin, poveljstev in enot TO ter pogajalskih spretnosti pristojnih poveljnikov in institucij. Skupaj je bilo v akcijah zajetih 2663 pripadnikov JLA, od tega 253 častnikov in podčastnikov. Brigada Moris, takrat uradno poimenovana še kot 30. razvojna skupina TO, v statistiki tega in naslednjih prikazov nastopa zaradi njene neposredne podrejenosti Republiškemu štabu in Koordinacijski skupini (njen poveljnik je bil član Koordinacijske skupine).

2.PŠTO-Dolenjska, 3.PŠTO-Gorenjska, 4.PŠTO-Južnoprimorska, 5.PŠTO –Ljubljanska, 6.PŠTO- Severnoprimorska, 7. PŠTO- Vzhodnoštajerska, 8.PŠTO – Zahodnoštajerska pokrajina, 30. Rsk – Brigada Moris
Graf št. 3 prikazuje število pripadnikov JLA, ki so pobegnili iz enot in poveljstev armade ter se predali slovenskim oblastem. Skupaj je prebegnilo 3090 pripadnikov JLA, od tega 281 častnikov in podčastnikov. Tudi ta prikaz je dober pokazatelj aktivnost v posameznih pokrajinah oziroma Koordinacijskih podskupinah.

Graf št. 4 prikazuje število mrtvih in ranjenih pripadnikov TO in JLA po pokrajinah.

Graf št. 5 prikazuje količino oborožitve in vojaške opreme, ki je bila zaplenjena v bojnih akcijah TO. Poleg sredstev, navedenih na grafu, je TO RS v času od 26 junija do 17. julija 1991 zaplenila še cca. 7 milijonov kosov streliva za pehotno orožje, 20.000 kosov streliva za različna protioklepna in protiletalska orožja, cca. 400 tisoč ton minskoeksplozivnih sredstev ter manjše količine intendantske, sanitetne in ABKO opreme. V omenjene količine ni šteto orožje in oprema, ki ga je v bojnih akcijah zaplenila policija.

Dokumenti Vojne za Slovenijo
Dokumenti, objavljeni v pričujočem zborniku »Vojna za Slovenijo«, si praviloma sledijo po časovnem zaporedju nastanka. Prikaz se prične z Odredbo o ustanovitvi Stalne dežurne operativne skupine Koordinacijskega telesa, ki je bila izdana 7. maja 1991. Zahvaljujoč pravočasni ustanovitvi Koordinacijske skupine (v nadaljevanju tudi štab obrambe Slovenije, koordinacija ali štab) dne 18. marca 1991 in uvedbi stalnega dežurstva v začetku maja smo prvo resno merjenje moči z JLA ob incidentu v Pekrah pričakali dovolj pripravljeni, da smo mu bili kos.
Prikaz pa se konča z Analizo bojnega delovanja TO RS od 26.06. do 17.07.1991, ki je bila obravnavana 18.7. 1991 na posvetu štaba obrambe Slovenije oziroma koordinacijske skupine.
Poseben dodatek na koncu knjige je prikaz Uvodnega dela načrta JLA Okop (Bedem), ki ga je agresor deloma uporabljal kot osnovo za napad na Slovenijo in ki na najbolj nazoren način ilustrira miselnost vojaškega vrha JLA ter političnega vrha SFRJ. Bili so prepričani, da je njihova moč praktično neomejena in da so sposobni poraziti celo NATO, kaj šele ubogo Slovenijo. V moč JLA, njene komunistično-partizanske ideologije in njenega orožja so bili žal prepričani tudi mnogi domači nasprotniki slovenske osamosvojitve, zato so vseskozi, še posebej pa od razorožitve TO RS maja 1990 in plebiscita decembra istega leta, igrali na karto »operetne osamosvojitve«, ki je računala na deklarativno razglasitev Samostojne Slovenije (dan, ko so sanje dovoljene), ki pa je zaradi moči JLA ni mogoče uresničiti v praksi in zato se drugim narodom takoj ponudi združitev v neko novo Jugoslavijo. To je bila uradna, javno predstavljena doktrina Socialnih demokratov (takrat še imenovanih ZKS- SDP). Dokumenti in pričevanja o tem so objavljeni v Beli knjigi Slovenske osamosvojitve (Nova obzorja, junij 2013).
Prvo poglavje »Zadnje priprave na obrambo Slovenije« vsebuje … doslej večinoma še neobjavljenih oziroma manj znanih dokumentov, ki se nanašajo na delo Koordinacijske skupine, Ministrstva za obrambo, Teritorialne obrambe in policije v maju in juniju 1991, ko je po eni strani dozorevala zavest o velikem dnevu D, ki bo bolj kot katerikoli dan doslej v naši zgodovini odločal o prihodnosti slovenskega naroda, po drugi strani pa je bil čas zgoščen v mrzličnih pripravah na obrambo pred očitno grožnjo tej prihodnosti. V tem času izstopajo dogodki v Pekrah, ugrabitev poveljnika 7. PŠTO ter prva žrtev agresije na Slovenijo, dopolnjevanje načrtov za uspešno oviranje in blokado enot JLA ter napori za vsaj zasilno oskrbo TO s pehotnim orožjem.
Drugo poglavje »Ognjeni krst takoj ob rojstvu« obsega čas od 25.6 do 10.7.1991, čas, v katerem je bila Vojna za Slovenijo dobljena. Obdobje se začne z razglasitvijo Samostojne Slovenije skupščini in efektivnim prevzemom mejnih prehodov, carinske službe, kontrole zračnega prometa, devizne inšpekcije ter drugih do takratnih zveznih pristojnosti in z vzpostavitvijo mejnih kontrolnih točk na novi državni meji s Hrvaško. Obdobje se zaradi izdaje pravega datuma prevzema efektivne oblasti s strani člana predsedstva RS začne tudi z delnim predčasnim posegom reškega korpusa JLA na primorskem in goriškem ter strateško dilemo o tem, ali uporabiti orožje za obrambo pred razglasitvijo samostojnosti ali šele po njej. Poglavje se konča z dokumenti, ki so nastali 10 julija 1991. To je bil dan, ko je štab obrambe Slovenije uspešno nevtraliziral najmočnejše poskuse JLA, da si močno dvoumne zaključke Brionskih pogajanj razloži in obrne v svoj prid ter tako dobi nazaj vse tisto, kar je izgubila v boju.
Eden osrednjih dokumentov tega poglavja je štabni Ukaz z dne 28.6.1991, ukaz za »ofenzivo«. Zgolj nekaj stavkov tega dokumenta izpričuje več stvari. Prvič, dokument je odraz pravilnega in pravočasnega spoznanja mejne situacije. To je v večini velikih bitk ali vojn tisti čas, ko je od pravilnega in pravočasnega razumevanje trenutka ter posledično od pravilnih odločitev poveljujočih odvisno, kam se bo nagnila tehtnica. 28.6.1991 je bil dan, ko je po uspešnih blokadah mnogih njihovih oklepnih kolon in prvem okusu poraza JLA množično uporabila letalstvo za napade na civilne objekte. Namen je bil očiten: demonstrirati premoč v zraku in zasejati strah med branilce in prebivalstvo. Vedeli smo, da bodo tej odločitvi sledile oklepne okrepitve iz varaždinskega in zagrebškega korpusa in da zasilno ravnotežje vzpostavljeno tekom 27. junija, visi na nitki. Potrebovali smo težko orožje in uspešne akcije za dvig morale. Najbolje oboje hkrati, zato je bil skrajni čas za napad na skladišča JLA oziroma uresničitev vnaprej pripravljenih načrtov pod sicer precej odkritim kodnim imenom »Nabava«. Še isti dan ob je izvidniški vod Krkovičeve specialne brigade v bliskoviti akciji brez žrtev zavzel veliko skladišče orožja, minskoeksplozivnih sredstev in vojaške opreme pri Borovnici. Prav vsi udeleženci si za to akcijo zaslužijo najvišje osamosvojitveno odlikovanje Znak svobode. Mogoče bo samostojna Slovenija kdaj premogla predsednika republike, ki je bil tako kot oni s srcem za osamosvojitev in jim bo to odlikovanje tudi resnično podelil.
Tretje poglavje »Ocene in spoznanja« predstavlja dokumente od 10. do 17. julija 1991. Osrednji del tega poglavja je Analiza bojnega delovanja TO RS, ki je bila narejena pravzaprav sproti oziroma tik po bojnih aktivnostih. Ta časovna bližina ima tako svoje dobre kot slabe strani. Slaba stran je pomanjkanje časa, kar Republiškemu in Pokrajinskim štabom TO ni omogočalo resne preučitve ocen in dodatnih preverjanj z vsemi podrejenimi poveljstvi. Dobra stran pa je, da so zapisane ocene, ki so bile narejene pravzaprav »na licu mesta«, brez kasnejših racionalizacij in olepševanj, dejansko tisto vedenje, ki je v okviru enotne strategije obrambe oblikovalo množico različnih taktičnih odločitev na različnih ravneh, katerih rezultat je bila ob vseh plusih in minusih vojaška zmaga oziroma dobljena vojna za Slovenijo.

23 let stare oziroma mlade izkušnje
Dokumenti, objavljeni v tem zborniku, so odraz časa, v katerem so nastajali in ljudi, ki so jih oblikovali. Nekatera poročila in odredbe so pisana profesionalno in brez odvečnih besed povedo vse, kar je bilo potrebno. Druga so slabša in brez nekaterih potrebnih elementov. Nekatera so pisana celo na roko, odvisno pač od konkretnih vojnih okoliščin. Pričujoči dokumenti skupaj s številčnimi podatki in splošnim vedenjem o dogajanju v Vojni za Slovenijo seveda omogočajo tudi oceno uspešnosti posameznih pokrajinskih poveljstev, koordinacijskih podskupin in ne nazadnje tudi oceno štaba, ki je vodil obrambo Slovenije. Iz vsega se vidi tako usposobljenost kot motiviranost posameznikov in celotnih poveljstev, ponekod pa tudi vpliv tistega dela slovenske politike, ki je računal na zgolj operetno osamosvojitev in je ponekod celo sredi vojne vihre do JLA ravnal bolj naklonjeno kot do TO.
Dokumenti se vloge slovenske policije, ki je bila za obrambo Slovenije strateško pomembna, zgolj dotika, saj so bili le-ti že zbrani in objavljeni v različnih drugih publikacijah. Seveda pa tudi pri policiji ni bila slika povsod enaka. Medtem ko so bile njene enote ponekod (npr. Južnoprimorska pokrajina) aktivnejše kot enote in poveljstva TO, pa drugod (npr. Dolenjska pokrajina) praktično niso izstrelili niti strela. Kasneje so, paradoksalno, promocijo znotraj policije in MNZ doživeli predvsem kadri iz Dolenjske.
Pri branju dokumentov bo bralec posredno ali neposredno naletel na nekatere informacije in zanimivosti, ki so bile v 23 letih že pozabljene ali nikoli niso bile splošno znane. Avtor tega uvoda je leta 1991 neposredno sodeloval pri nastanku ali prebiranju mnogih pričujočih odredb, ukazov, poročil in analiz, pa je kljub temu ob urejanju zbornika in ponovnem branju naletel na številne podrobnosti, ki so danes zanimive, takrat pa sredi vojne in zgoščenosti časa niso bile niti opažene. Prav tako se ob prebiranju analiz in zadostne časovne oddaljenosti danes še bolj zavemo nekaterih napak, ki smo jih naredili.
Ena od mojih napak iz obdobja priprav na obrambo Slovenije je moj pristanek na nadaljevanje reorganizacije Teritorialne obrambe, s katero se je zmanjševalo število Pokrajinskih štabov iz 13 na 7 ter Občinske štabe TO združevalo v Območne. Z vidika resne nevarnosti, ki nam je grozila, bi moral reorganizacijo zaustaviti, saj nam je nova struktura predvsem Območnih štabov naredila veliko preglavic. Poleg tega, da so se zakomplicirale naravne vezi do lokalnih skupnosti, je reorganizacija prinesla veliko birokracije in ne dovolj dodelanih poti vodenja in poveljevanja.
Druga podobna napaka je bila naše podcenjevanje pomena novih simbolov in uniform. Bolje rečeno, v hudi finančni suši prenizka ocena prioritet. Kljub temu, da nam je grozila vojna, je finančni minister Marko Kranjec ob strumni podpori opozicije in večinskega dela vlade Teritorialni obrambi namenil zelo pičla sredstva, ki smo jih morali skoraj v celoti nameniti nabavi orožja. Zaradi ne podpore oziroma odpora vrhovnega poveljstva oziroma Predsedstva RS do krepitve obrambne moči (4 člani predsedstva od 5 so februarja 1991 podpisali Deklaracijo, v kateri je pisalo, da Slovenija ne potrebuje vojske) in neznanskemu zavlačevanju in nasprotovanju opozicije sprejemu obrambnega proračuna smo že tako pičla sredstva za obrambo prejeli šele spomladi, kar je resno ogrozilo nabavo vsaj skromnih količin proti oklepnih sredstev in pehotnega orožja. Usposabljanje redne vojske smo lahko začeli šele maja in še to zgolj dveh manjših enot.
Za uniforme ni ostalo nič, poleg tega novih državnih simbolov zaradi nasprotovanja opozicije parlament ni uspel določiti vse do 25. junija 1991. Kljub temu bi morali nekako improvizirati in do vojne z novimi uniformami opremiti vsaj najpomembnejše enote. Predvsem pa ni nobenega opravičila, da do osamosvojitve nismo zagotovili dovolj kokard za vojaške kape. Zato so kritike glede pomanjkanja oznak in novih uniform, ki se pojavljajo v bojnih poročilih številnih štabov, povsem na mestu.
Iz poročil in analiz izhaja ugotovitev, da smo imeli težave pri mobilizaciji enot. Vse doslej je ostalo v javnosti spregledano, da Predsedstvo RS niti 27 junija 1991, ko je ugotovilo agresijo in izdalo povelje za uporabo orožja, ni razglasilo mobilizacije. Enote smo zbirali skupaj s pozivi oziroma kot »poskusno« mobilizacijo, ki je bila v pristojnosti RŠTO, kot da bi šlo za vojaške vaje. Za silo je šlo tudi tako. Razlogov za tak pristop je bilo več, nikoli pa najbrž ne bomo izvedeli za vse. Če bi vsi ravnali tako kot bi morali, 25 junija 1991 v Sloveniji ne bi smel več veljati PRAMOS, famozni akt SFRJ o mobilizaciji.
Odzivnost vpoklicanih pripadnikov TO je bila v povprečju visoka, vendar ne povsod. Največ težav in neodzivnosti je bilo v Ljubljani in deloma v Mariboru, kjer smo morali izdati za posamezne enote tudi od 30 do 50% več pozivov, da smo dosegli vsaj 90% popolnjenost enot. Še posebej je bilo kritično prvo obdobje po agresiji v Ljubljani, ko po 10 urah od mobilizacije odziv ni dosegel niti 30%. Pristojni organi so po končani vojni kar nekako pozabili na ukrepanje zoper tiste, ki so se pozivu izognili, kar je upravičeno povzročalo slabo voljo pri vseh tistih, ki so se takoj odzvali klicu k obrambi domovine. Na splošno je bil odziv mnogo boljši na podeželju in v manjših mestih kot v državnem in regionalnih središčih.
Poleg omenjenih administrativnih in splošnih pomanjkljivosti ter napak na državni ravni lahko iz objavljenih dokumentov razmeroma dobro razberemo tudi dogajanje na pokrajinski in občinski ravni. Mnogi dogodki v bojnih poročilih sicer niso opisani dovolj natančno, vendar pa je vseeno mogoče razbrati tudi to, kje so bile težave in napake; včasih preprosto iz dejstva, da se dogodek, ki se je zgodil, je znan in je bil pomemben, v poročilih sploh ne omenja. Nekatere mejne prehode je JLA npr. zasedla brez odpora, čeprav bi jih bilo mogoče braniti že na dostopih. Mnoge barikade niso bile niti minirane niti branjene, zato tankom JLA niso predstavljale večjih ovir. Že prvi dan vojne je bilo jasno, kje so poveljniki sposobni in kje niso dorasli preizkušnji. Na nekaterih ključnih mestih so bile potrebne zamenjave, med drugim v največji pokrajini z največ enotami TO. Časa za učenje in prilagajanje ni bilo. Izgubljenega dne ni bilo mogoče več vrniti. Enoto JLA , ki je prelahko prešla nebranjeno barikado v soteski, je bilo treba potem ob mnogo večjih tveganjih ustavljati na odprtem. Tanki, ki so kljub izrecnim ukazom, da se ustavljajo na začetku, brez odpora zapeljali iz vrhniške vojašnice, so sejali smrt na Brniku, kjer jih, razporejene v bojni položaj, brez težkega orožja ni bilo mogoče preprosto nevtralizirati. Kljub vsem pomanjkljivostim, neenotnosti v politiki in napakam pa je Slovenija v strateškem smislu prevladala nad SFRJ in JLA . Najpomembnejši razlogi za zmago v vojni za Slovenijo so bili:
1. jasen politični cilj, podprt z enotnostjo naroda in s plebiscitnim rezultatom;
2. nasprotnika nismo podcenjevali, on pa nas je;
3. naše enote so bile homogene in motivirane, nasprotnikove večinoma ne;
4. večino nujnih in mogočih priprav na obrambo smo izvedli pravočasno;
5. imeli smo dobre informacije o nasprotniku;
6. premoč nasprotnika v orožju in številu smo nevtralizirali z omejitvijo njegovega manevra;
7. human pristop z izogibanjem žrtvam na obeh straneh, nediskriminatorna obravnava ranjencev in uspešna propagandna aktivnost so motivirali nasprotnikove enote za predajo;
8. številni posamični uspehi enot TO in policije od prvega dne vojne naprej so krepili moč TO ter dvigovali moralo vojaštva in civilnega prebivalstva;
9. dobra organizacija civilne obrambe je z oviranjem nadomestila pomanjkanje težkega orožja;
10. preskrba prebivalstva je kljub vojni delovala skoraj nemoteno, vse veje oblasti razen pravosodne so učinkovito delovale, nova država je zadovoljivo funkcionirala.
Enotnost naroda, pogum njegovega oboroženega dela, trdna politična volja vladne koalicije Demos pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika ter samoiniciativnost množice posameznih poveljnikov taktičnih enot TO in policije so skovali zmago v vojni za Slovenijo. Zmago, povzdignjeno v svoji končnosti na slovenski Olimp, zmago, pomembnejšo od vseh bitk, ki so jih naši predniki, mnogokrat žal tudi za tuj račun, bojevali skozi vrtince nehvaležne zgodovine preteklih stoletij.
Vojna za Slovenijo je vsak dan odkrila na tisoče junakov v slovenskem narodu. Fantov in mož, ki so iz ljubezni do domovine premagali strah. Za orožje so prijeli zato, da branijo svoj dom, svojo vero in postave. Slovenijo. Svoje delo so odlično opravili. Po zmagi so odšli na svoje domove. Država jih je pozabila, domovina jih ne bo nikoli.
Kajti to so bile svete ure, visoka pesem slovenskega naroda. Vstali smo in obstali.
Janez Janša
Šentilj pri Velenju, 16. 2. 2014

Uvodnik k Zborniku Vojna za Slovenijo, Nova Obzorja, 2014.

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 6. Jun 2020 at 20:12

303 ogledov

Levičarski protestniki v Celju od groženj v dejanja - pročelje pisarne lokalne SDS posvinjana z grafiti sovražne vsebine
Ni minilo 24 ur od včerajšnjega  kolesarskega komiprotesta v Celju in drugod po Sloveniji, na katerih so neuradni, vendar tudi s samim izpostavljanjem v javnosti, znani organizatorji javnosti dali vedti, da bodo nadaljevali s protivladnimi protesti do odstopa vlade Janeza Janše. In to proti vladi, ki je državo, državljane, rešila pred najhujšim, črnim scenarijem v boju zoper COVID 19. Vlada, ki je pokazala celotnemu svetu, kako se rešuje država in njene državljane. Posebej za del javnosti, ki je nerazumljivo kritična, četudi ni razloga za to. Opazovalcem, ki vidijo početje vlade in vodenje le te s strani Janeza Janše, z normalno  politično in siceršnjo »dioptrijo» menijo, da vlada in njen premier kot prvi med enakimi to dobro delajo. Ampak to žal ne velja za opozicijo ter njihove podpornike in politične mecene. To, z včerajšnjim protestom po več mestih po Sloveniji, že šestič, je na žalost prešlo v fazo, ko nobeden, pa še tako razumen in dojemljiv za svobodo, pluralnost in dopustnost vseh vrst izražanja  tudi nestrinjanja, ko je potrebno narediti zasuk v  komunikaciji. Opazovanje ne zadostuje, nekdo končno mora to tudi sankcionirati, obsoditi. Neskončno in neprijetno sem bil presenečen klica predsednika Lokalnega odbora v Celju,  ko mi je vznemirjen in ogorčen povedal da je na vratih, na okenski polici, na uradni tabli o sedežu, pa tudi na pločniku pred vhodnimi vrati v pisarno. To kaže na točno določen namen z točno pričakovanimi posledicami do naslovnika in seveda do vseh teh,  ki niso naklonjeni do zahtev ki jih izražajo na protestih. Posebej indikativno se zdi to da je tudi ta faza »sporočilnosti« protestov  načrtovana od prej. Pa tudi vodenje in koordiniranje iz istega naslova če že ne sedeža. Včeraj je bila popisano vse kar seje dalo v Ljubljani, danes-verjetno oziroma celo možno da tudi  sinoči, celo v zavetju noči,da so si »ustvarjalci« te grožnje v zavetju noči, sproducirali to kar je bilo videno. Lokacija je namreč takšna da ni takoj vidno, šele mimoidoča je nekje po 13 uri to opazila  in obvestila lokalnega vodjo SDS. To da je samo  in ne nekaj deset korakov naprej kjer so tudi podobne pisarne koalicijskih strank, pomeni samo to kar mora, namenjeno je SDS in njenim članom, simpatizerjem volivcem in ostalim  odgovornim državljanom, ki so zadovoljni z vodenjem države  strani predsednika vlade. Celo obljube da bodo kulturno, neškodljivo artikulirali svoje zahteve, nestrinjanje, se zdi niso niti sami sebi dosledni. Oblika nestrinjanja  in obenem poškodba lastnine  in objekta, ki je se da tudi finančno ovrednotiti in kvalificirati in po definiciji zavarovalnice  je vandalizem. Ta vandalizem ima svoj podpis v Celju. Samo upati je, da bo tud sami organi javnega reda in miru  da bodo resno pristopili k iskanju in odrivanju povzročitelja ali  povzročiteljev tega očitno vandalskega početja z namenom ustrahovanja. Pa reakcijski čas tistih, ki to rešujejo in odkrivajo mora biti primeren temu resno groznemu in grozilnemu  početju. Še enkrat,  artikulacija  in manifestacija ter artikulacija  sta v tem nesprejemljivem početju  vsaka sebi in daleč vstran od nečesa primernega za družbo, v kateri živimo in h kateri stremimo. Čas je takšen,  da je treba biti plat zvona in alarmirati  javnost na primeren način. In to zdaj ne kasneje! Vane K. Tegov

Sat, 6. Jun 2020 at 17:08

68 ogledov

Zveza prijateljev mladine Slovenije - odprte prijave za letovanja otrok 2020
Letošnje počitnice 2020 bodo za otroke verjetno največje bogastvo, ki jim ga bomo omogočili. Po krizi z epidemijo je povpraševanja po letovanjih bistveno več kot lani, saj so se finančne stiske v družinah s krizo poglobile. Zato na ZPM upajo, da bodo lahko na letovanja peljali čim več otrok. Prijave se pri nekaterih naših organizatorjih letovanj že zbirajo. Preverite pri “svojem” društvu ali so prijave že odprte. Več informacij najdete na https://www.zpms.si/2020/05/22/letovanja-2020-prijave-odprte/

Sat, 6. Jun 2020 at 17:00

66 ogledov

Priporočila Planinske zveze Slovenije po preklicu epidemije koronavirusa
Priporočila Planinske zveze Slovenije za hojo po planinskih poteh, zavarovanih plezalnih poteh, turno kolesarjenje, turno smučanje, alpinizem, športno plezanje v plezališčih in športnih dvoranah, ostale dejavnosti v gorskem svetu ter ob obisku planinskih koč po preklicu epidemije koronavirusa.S sprostitvijo protikorona ukrepov, se sproščajo omejitve pri planinski dejavnosti. Z 18. 5. 2020 so lahko planinske koče odprle vrata tudi za strežbo v notranjih prostorih, možno je tudi prenočiti. Za individualno rekreacijo odpirajo vrata tudi plezalni centri.  S 23. 5. 2020 se sproščajo tudi omejitve na področju športnih programov, tako da se lahko ponovno izvajajo športne dejavnosti v športnih objektih in na površinah za šport v naravi (tudi v športnih objektih, ki so sestavni del vzgojno-izobraževalnih zavodov). Vadba je dovoljena registriranim športnikom, prav tako pa je dovoljena tudi prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, obštudijska športna dejavnost, šport invalidov, športna rekreacija in šport starejših. Med vse navedeno seveda spadajo tudi planinske dejavnosti vseh oblik, treningi in vadba športnega plezanja ter tečaji in usposabljanja … Dovoljeno je tudi izvajanje vseh športnih tekmovanj do vključno državne ravni, in sicer v panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem, za zdaj brez prisotnosti gledalcev. Cilj priporočil PZS je zmanjšanje tveganja za okužbe. Še vedno je treba ob izvajanju športnih dejavnosti upoštevati navodila NIJZ OSNOVNA PRIPOROČILA za vse dejavnosti v planinstvu: 1. Osebno zdravjeDejavnosti se udeležite le popolnoma zdravi. Bodite odgovorni in ostanite doma v primeru kašljanja, kihanja, izcedka iz nosu, splošnega slabega počutja … in s tem preprečite potencialno širjenje okužbe. 2. Varnostna razdalja 1.5 mUpoštevajte varnostno razdaljo 1.5 m. V izjemnih primerih, ko tega ni možno zagotoviti, uporabite zaščitno masko za nos in usta. 3. V nahrbtniku razkužilo in masko za nos in ustaPoleg osnovne planinske opreme in opreme, ki je nujna za varnejše izvajanje določene planinske dejavnosti, imejte v nahrbtniku manjšo stekleničko razkužila za roke in zaščitno masko za nos in usta, lahko tudi ruto.  4. Uporaba opremeUporabljajte lastno opremo. Skupno opremo razkužite pred uporabi.Čiščenje plezalne opreme s kemičnimi sredstvi se odsvetuje, saj le ta lahko poškodujejo plastične in tekstilne dele, razgrajujejo pa tudi vlakna in spreminjajo sestavo spojin v materialu. S tem oprema spremeni lastnosti in lahko v ključnih trenutkih popusti. Podjetje PETZL, ki poleg proizvodnje plezalne opreme, v svojih laboratorijih in središčih testira vso opremo, svetuje:72-urno karanteno opreme oz.ročno čiščenje opreme s toplo vodo, ki ima temperaturo največ 65° in tekočim milom, ki ima pH območje med 5,5 in 8,5.Sušenje opreme naj poteka kot je navedeno v priloženem tehničnem navodilu. Ta ukrep bo zmanjšal tveganje za okužbo, ni pa 100 %. S tem razlogom uporabljajte izključno svojo opremo in si je ne izposojajte. 5. Običajne navadeIzogibajte se rokovanju, objemanju, pitju iz steklenice drugega ... 6. TveganjeNa vsako dejavnost se predhodno dobro pripravite in jo načrtujte. Dejavnosti se lotite le, če imate primerno znanje in izkušnje in primerno opremo, ki jo znate uporabljati. Izberite cilje, ki ste jim kos in niso na meji vaših fizičnih in psihičnih zmožnosti. Svetujemo, da se v gore podate skupaj z vodnikom Planinske zveze Slovenije ali gorskim vodnikom. Predhodno preverite njihovo usposobljenost in pristojnosti.Upoštevajte priporočila Planinske zveze Slovenije - Varneje v gore. 7. Velikost skupineVelikost skupine določa narava planinske dejavnosti. V večjih skupinah je težje obdržati priporočeno varnostno razdaljo. Izogibajte se izletov in krajev z veliko ljudi.  8. PrevozSvetujemo lasten prevoz. V primeru dejavnosti v bližini, pomislite tudi na možnost, da pot do izhodišča opravite s kolesom. Pri uporabi javnega prevoza ali avtobusnega prevoza upoštevajte navodila, ki jih za to področje predpiše NIJZ. 9. Prva pomoč in nujni primeriDelujte v skladu s splošno veljavnimi smernicami in dodatno uporabite zaščitno masko za nos in usta. DODATNA PRIPOROČILA za posamezne planinske dejavnosti: a. Planinarjenje, pohodništvo, turno smučanje in gorski tek:Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si). b. Zelo zahtevne planinske poti oz. planinske poti, ki so opremljene s tehničnimi varovali:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Uporabljajte rokavice, ki nimajo odprtih prstov. Ne dotikajte se obraza in na vrhu si razkužite roke.3. Ohranjajte varnostno razdaljo. Če je mogoče, večjo kot pa priporočeno razdaljo med dvema sidrnima točkama.4. Pri vzpenjanju in sestopanju prehitevajte le, kjer je možno zagotoviti varnostno razdaljo in ni potrebe po pripenjanju. c. Turno kolesarjenje:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Večja hitrost zahteva večjo varnostno razdaljo - med vožnjo navkreber 5 metrov, med spusti in na ravnini 20 metrov. 3. Prehitevanje naj bo izvedeno hitro in le, če je mogoče ohraniti 1,5 metra bočne razdalje. d. Zavarovane plezalne poti:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Če je na vstopu že več ljudi, se takšnemu območju izognite. 3. Uporabljajte rokavice, ki nimajo odprtih prstov. Ne dotikajte se obraza in na vrhu si razkužite roke.4. Ohranjajte varnostno razdaljo. Če je mogoče, večjo kot pa priporočeno razdaljo med dvema sidrnima točkama.5. Pri vzpenjanju prehitevajte le, kjer je možno zagotoviti varnostno razdaljo in ni potrebe po pripenjanju.6. Po izstopu območje čim prej zapustite. 7. Po zavarovani plezalni poti NE SESTOPAJTE! e. Alpinistične ture:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Na varovališču naj bosta največ dve osebi.3. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.4. Razkuževanje rok pred in po turi. f. Športno plezanje v naravnih plezališčih in balvanih na prostem1. Upoštevajte osnova priporočila za dejavnosti v planinstvu.2. Redno razkuževanje rok.3. Pri vpenjanju vrvi v vponke si ne pomagajte z usti. Med plezanjem se ne dotikajte obraza z rokami.4. Uporabljajte svojo opremo: plezalke, vrvi, vponke, kompleti, varovala …5. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.6. Svetujemo uporabo tekočega magnezija, ki je na osnovi alkohola (30 %). Ni nadomestilo za razkužilo! g. Plezalne dvorane in telovadnice s plezalno steno:1. Upoštevajte osnova priporočila za dejavnosti v planinstvu.2. Upoštevajte varnostno razdaljo 2 m, ki velja za dejavnosti v prostoru.3. Pred vstopom v dvorano, pred začetkom in po koncu dejavnosti, si je potrebno obvezno umiti ali razkužiti roke.4. Pri vpenjanju vrvi v vponke si ne pomagajte z usti. Med plezanjem se ne dotikajte obraza z rokami.5. Uporabljajte svojo opremo: plezalke, vrvi, vponke, kompleti, varovala …6. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.7. Svetujemo uporabo tekočega magnezija, ki je na osnovi alkohola (30 %). Ni nadomestilo za razkužilo!8. Dvorano je treba redno prezračiti s pomočjo prepiha.9. Treba je poskrbeti za razkuževanje občutljivih površin, kot so stikala, kljuke, ograje ...10. Splošna priporočila naj bodo smiselno izobešena na vhodu in na več vidnih mestih v objektu. h. Priporočila ob obisku planinskih koč:1. Razkužite si roke ob prihodu, po uporabi sanitarij in po prijemanju površin, ki se jih obiskovalci množično dotikajo.2. Ohranjajte zadostno medosebno razdaljo tako pri gibanju v koči kot pri odlaganju lastne opreme.3. Uporabite zaščitno masko za nos in usta ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrijejo nos in usta (ob vstopu v objekt in gibanju v objektu). Za mizo in v sobah niso potrebne.4. Upoštevajte navodila, ki so v kočah nameščena oz. navodila osebja koč.5. Ne uporabljajte otroških igral (kjer so igrala pri kočah).6. V primeru načrtovane nočitve v koči rezervirajte nočitev vsaj tri (3) dni pred prihodom in uporabite lastno spalno rjuho za večkratno uporabo. Če vseeno pride do nesreče:1. ostanite mirni in ohranite prisebnost,2. ocenite položaj in zaščitite sebe in ponesrečenca pred neposrednimi nevarnostmi,3. nudite prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti.4. pokličite na številko 112 ali v primeru slabega signala pošljite kratko sporočilo na številko 112 - sporočite, KDO ste, KAJ in KJE se je zgodilo, KDAJ se je zgodilo in KOLIKO je ponesrečencev. Upoštevajte navodila operaterja in pozneje gorskih reševalcev. Zavedajte se, da pomoč lahko pride šele čez nekaj ur in s tem razlogom je obvezna oprema v nahrbtniku še kako pomembna za življenje! Ob odgovornem ravnanju drug do drugega ne pozabite na odgovoren odnos do narave in smeti ne puščajte na poteh, pri planinskih kočah ali na izhodiščih, ampak jih odnesite domov in tam odložite v ustrezne zabojnike. Varno in odgovorno pri planinski dejavnosti. Vir: Planinska zveza Slovenije

Sat, 6. Jun 2020 at 16:52

58 ogledov

Virtualni sprehod po razstavi skulptur Ivana Meštrovića iz zbirke Narodnega muzeja v Beogradu
Narodni muzej Srbije (srbsko Народни музеј Србије, Narodni muzej Srbije) je največji in najstarejši muzej v Beogradu, Srbija. Ustanovljen je bil 10. maja 1844. V sedanjo zgradbo je bil preseljen leta 1950 in svečano odprt 23. maja 1952. Muzejska zbirka se je od ustanovitva povečala na več kot 400.000 predmetov. Med njimi so tudi tuje mojstrovine. Zgradba Narodnega muzeja Srbije je bila leta 1979 razglašena za spomenik kulture posebnega pomena. Muzej poseduje kipe od zgodnjega rimskega obdobja do 20. stoletja. Jugoslovanska zbirka ima 850 del, zbirka tujih umetnikov pa več kot 50. Najbolj znane so zbirke kipov Ivana Meštrovića (96 del), Tome Rosandića, Antuna Augustinčića, Frane Kršinića, Césarja Baldaccinija, Aristidea Maillolja, Georgea Minneje, Kaija Nielsena, Riste Stijovića, Matije Vukovića in Julije Knifer. Vabljeni na virtualni sprehod in ogled skulptur Ivana Mestrovića iz zbirke Narodnega muzeja v Beogradu v 3 D virtualni turneji.  https://virtualbook.eu/listings/exhibition-of-sculptures-by-ivan-mestrovic-belgrade-serbia/?fbclid=IwAR0c3jw7TU9PmyKD6nt3Fdhw7maLyVy6Fm3JI05m2OcNB6M3zzaCCA85Xv0

Sat, 6. Jun 2020 at 16:46

69 ogledov

Jagode so sladke znanilke poletja
Majske kraljične so končno dozorele in kar slišimo jih lahko, kako se nam ponujajo: »poglejte nas, pojejte nas!« No, dobro, prav verjetno si njihove vzklike le domišljamo, a čisto iz trte izvito to spet ni – rastline svoje sladke, barvite in nasploh mamljive plodove pač ustvarjajo zato, da jih živali (to smo, hočeš nočeš, tudi ljudje) z užitkom pojedo in raznesejo njihova semena daleč naokrog. Ker je človek čudna žival, ki si glavo nesprestano beli z na videz nepomembnimi mislimi, želi vedno vedeti nekaj več. Jagoda je okusna, sladka, sočna, mmm, dobra – to ve vsaka žival, ki jo je že kdaj probala (na primer polži, oni to dobro vedo). Jagode so na trgovskih policah skoraj vse leto, a številni prisegajo le na tiste, ki zrastejo na domačem vrtu. Čas, ko bo jagod v izobilju tako na vrtovih kot v številnih nasadih po Sloveniji, je tik pred vrati. Plodovi dozorijo od zgodnjega do poznega poletja (odvisno od sorte), največ jih je na izbiro med majem in julijem. Sort je veliko, vsem pa je skupna rdeča barva ter sadeži sladkega in aromatičnega okusa – za tega jagode potrebujejo dovolj sonca. Bogate z vitamini, minerali in vlakninami Jagode so odličen vir vitamina C in minerala mangana, zelo dober vir prehranske vlaknine, joda in folata, pa tudi številnih drugih, za naše telo pomembnih mikroelementov: bakra, kalija, biotina, fosforja, magnezija, vitamina B6 in omega-3 maščob (v obliki alfa-linolenske kisline). Poleg tega imajo nizko kalorično vrednost, saj 100 gramov jagod vsebuje 33 kcal (137 kJ). Za primerjavo: podobno kalorično vrednost imajo tudi borovnice in maline (37 kcal oziroma 156 kJ), medtem ko grozdje vsebuje 70 kcal (292 kJ), banane pa kar 92 kcal (384 kJ) na 100 gramov. Več informacij na https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/9058-jagode-sladke-znanilke-poletja-5-2018

Sat, 6. Jun 2020 at 16:38

60 ogledov

Jagodičevje: zdrava popestritev poletnega jedilnika
Jagodičevje poleg sladkorjev, kislin in prehranske vlaknine vsebuje veliko vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi. Zaradi prijetnega sladko-kislega okusa ga imajo radi tako odrasli kot otroci in je priljubljena osvežitev poletnega jedilnika. Lahko ga naberemo v naravi, na gozdnih jasah in zaraščenih travnikih, odlično uspeva v nasadih in na domačih vrtovih. Nekatere vrste obrodijo tudi v loncih. Uspeva od pomladi do pozne jeseni in je kakovosten vir hranil, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Uživajte ga veliko, izbirajte pestroJagodičevje vsebuje raznovrstne spojine, ki imajo antioksidativni učinek. Eni najpomembnejših naravnih antioksidantov so fenolne spojine, med katerimi so v jagodičevju najpogostejši antocianini. Odgovorni so za značilno rdečo, vijoličasto in modro barvo. Intenzivna obarvanost pomaga tudi pri razmnoževanju rastline, saj privablja živali, ki raznesejo semena in s tem poskrbijo za širitev vrste. Vsebnost različnih fenolnih spojin v jagodičevju je med drugim odvisna od vrste, lokacije rasti in zrelosti ob pobiranju, divje rastoče jagodičevje jih večinoma vsebuje več. Biorazpoložljivost (dostopnost za naš organizem) fenolnih spojin iz jagodičevja je praviloma manjša, kot je njihova vsebnost v sadežih, zato je priporočljivo uživati čim bolj pestro paleto različnih sadežev in si s tem zagotoviti dovolj velik vnos teh rastlinskih antioksidantov. Jagodičevje je tudi dober vir vitamina C (askorbinska kislina), vsebuje nekaj vitamina E in betakarotena (provitamin A), ki so prav tako dobri antioksidanti, ter vitamina K. Vsebuje še minerale, kot so kalij, kalcij, magnezij in fosfor, ter naravno prisotne sladkorje (prevladujeta fruktoza in glukoza), je tudi bogat vir topne in netopne prehranske vlaknine. Več informacij na : https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/10317-jagodicevje-zdrava-popestritev-poletnega-jedilnika-5-2020

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Janez Janša: To so bili dnevi v juniju in juliju 1991, ko je bilo vse na kocki! Vstali smo in obstali!