SI
Dr. Ivan Štuhec ob 100 letnici Prekmurja: Kako izbrisati zgodovinsko sramoto!?
Zamolčala so se nekatera zgodovinska dejstva in slišalo se je nekaj tez, ki so tipična za tisto razlago zgodovine, ki ima za ključ socialistično-komunistično in revolucionarno optiko, ne pa ljudi in nacionalni razvoj.
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Nedelja, 23. junij 2019 ob 12:32

Odpri galerijo

dr ivan štuhec

Na nacionalni RTV je 12. junija v oddaji Panoptikum, voditelj Boštjan Narat, gostil direktorico Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Metko Fujs, zgodovinarko Darjo Kerec, umetnostnega zgodovinarja Janeza Balažica in literarnega zgodovinarja Franca Justa, na temo sto letnice priključitve Prekmurja k matični domovini.

V napovedniku in v uvodu oddaje je Narat pogovor zastavil z naslednjim izhodiščem: » Avgusta bomo praznovali stoto obletnico Prekmurja. Kakšen je kulturni pomen tega jubileja za samo Prekmurje in kaj za širši slovenski prostor? Kako ga razumeti v kontekstu zgodovine, politike, kulture oziroma literature in umetnosti?«. Ker sem v zadnjem času tudi sam prebral nekaj zgodovinske literature na to temo, sem oddaji z zanimanjem prisluhnil. Marsikaj je bilo zanimivega in resničnega, zgodilo pa se je tudi natanko tisto, kar se dogaja od druge svetovne vojne in revolucije do danes, ko gre za Prekmurje. Zamolčala so se nekatera zgodovinska dejstva in slišalo se je nekaj tez, ki so tipična za tisto razlago zgodovine, ki ima za ključ socialistično-komunistično in revolucionarno optiko, ne pa ljudi in nacionalni razvoj. Edina, ki je v oddaji enkrat omenila, da so za priključitev bili zaslužni duhovniki, je bila Darja Kerec.

V Mariboru je deloval, sedaj že pokojni zgodovinar, Viktor Vrbnjak, ki ga uradna zgodovinska stroka ni kaj veliko upoštevala. Za obe pokrajini na vzhodu Slovenije, Prlekijo in Prekmurje pa je zapustil pomembno zgodovinsko dediščino, brez katere bi bili še bolj nebogljeni kot smo, ko gre za poznavanje tako slovenskega nacionalnega gibanja v Prlekiji, kakor za priključitev Prekmurja k matični domovini, po prvi svetovni vojni. Vrbnjak je ob 100 letnici prvega slovenskega Tabora v Ljutomeru, leta 1968, uredil in izdal zbornik »Svet med Muro in Dravo«. Ob 80. obletnici  priključitve Prekmurja Sloveniji pa zbrane razprave in članke dr. Matija Slaviča, »Naše Prekmurje«.  Obe publikaciji sta temeljni za razumevanje naše slovenske zgodovine od pomladi narodov do danes. A ime Vrbnjaka in Slaviča zaman iščete v eni od zadnjih uradnih Zgodovin Slovencev, ki je izšla pri Cankarjevi založbi v času starega režima, leta 1979. Toliko večje presenečenje pa človek doživi, ko pogleda v imensko kazalo Slovenske novejše zgodovine, ki je izšla leta 2005 pri Mladinski knjigi. Tudi v tej ni ne duha ne sluha o Slaviču, Kovačiču in Vrbnjaku. Na sliki jugoslovanske delegacije, ki je bila na mirovnih pogajanjih v Parizu je samo Ehrlich, čeprav Vrbnjak v zborniku objavlja sliko, na kateri je tudi Slavič. Med tem pa v predstavitvi oblikovanja slovenskih političnih taborov v Slovenski novejši zgodovini berete o nekem Vinku Fereri Klunu, »ki je zapustil slovenski tabor in se pridružil nemškim liberalcem«, kot da je to bila usodna poteza za narodno zgodovino. In temu naj rečemo, da gre za zgodovino kot znanstveno vedo? Ne, še vedno gre v določenem delu za zgodovino kot deklo politike in deklo revolucionarne optike, ki na Slovenskem pomeni razvojno vizijo, v resnici pa je anarhična, destruktivna, lažniva in kradljiva. In primer Prekmurja to samo potrjuje.

Pa poglejmo nekatera bolj ali manj zamolčana dejstva. Zapletalo se je že pri delegaciji Kraljevine SHS, ki je zastopala interese nove države na pariški konferenci. Predsednik srbske vlade Nikola Pašič, ki je predsedoval delegaciji ni bil naklonjen slovenskemu delegatu, dr. Ivanu Žolgerju, ker je bil edini slovenski minister v eni od zadnjih avstrijskih vlad. Politični vrh delegacije je imel strokovno podporo v več sekcijah. V etnografsko-zgodovinski sekciji sta delovala tudi teologa Kovačič in Slavič poleg Ehrlicha. Narodni svet za slovensko Štajersko, ki je bil ustanovljen 26. septembra 1918 v Mariboru, v katerem je sodeloval general Maister, je dr. Kovačiču zaupal referat za meje na slovenskem Štajerskem, dr. Slaviču pa za meje v Prekmurju. Na pobudo dr. Korošca so pričeli pripravljati gradivo o slovenskih mejnih vprašanjih. Pri tem so imeli pomembno vlogo še inženir Mačkovšek, Beg in Žolgar. Narodna vlada je na čelo slovenske delegacije za mirovno konferenco postavila dr. Žolgerja. V januarju 1919 je obravnavala položaj v Prekmurju na podlagi Slavičevega referata. Slavič je pripravil tudi memorandum o Prekmurju, s katerim je jugoslovanska delegacija v Parizu prvič zahtevala priključitev ozemlja med Muro in Rabo k novo nastali jugoslovanski državi. Kolebanja okrog vprašanja, ali naj Maister zasede tudi Prekmurje so trajala tako dolgo, da je to na mesto Slovencev najprej storil medžimurski kapetan Jurišič, ki je zasedel nekaj prekmurskih krajev.

Vrbnjak ugotavlja, da je na začetki  februarja 1919 za Slovence v Parizu slabo kazalo. Primorska je bila že na pol izgubljena, tudi severna meja ni bila določena. Politiki so mislili, da ne bomo imeli težav pri uveljavljanju svojih interesov, saj smo bili na strani zmagovalcev proti poražencem Nemcem in Madžarom. Srbi pa so igrali svojo igro z Italijani, da bi dosegli svoje na meji z Romunijo in Bolgarijo. Mirovna pogodba z Avstrijo je bila površno pripravljena. Verjetno ne slučajno, saj v njej ni bilo Radgone in Prekmurja. V marcu 1919 je bilo na konferenci že dokaj sprejeto stališče, da bo meja na Dravi in da bomo izgubili slovensko govorno panonsko pokrajino do Monoštra.

Za pogajalce je tako bilo ključno, kako je katera stran uspela svoj interes utemeljiti z etnografskimi dejstvi. Kovačič je imel pripravljeno publikacijo v francoščini »La Styrie«, Slavič pa tudi dve spomenici v francoščini, »Le Prekmurje« in »De la Statistique du Prekmurje«. Na osnovi teh publikacij so predstavniki mirovne konference dobili uvid v situacijo, tako na Štajerskem kot v Prekmurju. Vrbnjak pravilno ugotavlja, da se je situacija na konferenci nekoliko spremenila po tem, ko je na Madžarskem 21. marca 1919, prevzela oblast boljševiška vlada pod vodstvom Bele Kuna. »Strah pred vdorom boljševizma je združil velesile, ki so posredno pokazale nekaj naklonjenosti za hitrejše reševanje prekmurskega vprašanja« ugotavlja Vrbnjak. Nastanek Madžarske sovjetske republike je bil dovolj tehten razlog za svetovne velesile, da jih je začelo zanimati, kje bo meja na severu-vzhodu nove kraljevine SHS. Pri tem je odigral pomembno vlogo ameriški major Johnson, ki se je poznal s srbskim fizikom Pupinom, delujočim v Ameriki. Johnson je izdelal predlog meje na podlagi Slavičevega gradiva, ki je 20. maja 1919 bil sprejet v obliki, kakršno poznamo danes.

Vprašanje vojaške zasedbe Prekmurja  s strani jugoslovanske vojske pa se je vleklo vse do konca julija. Vrhovni svet je 1. avgusta odobril zasedbo, to je na dan, ko se je na Ogrskem zrušil boljševiški sistem Bele Kuna. 12. avgusta so jugoslovanske čete brez bojev zasedle Prekmurje in vzpostavile civilno oblast.

Slavič je s svojim delom zavrnil »vendsko« teorijo, ki jo je zagovarjal v imenu Madžarske prekmurski rojak  Mikola doma iz Gornjih Petrovec in hrvatsko teorijo, ki jo je zagovarjal Bjelovučić. V svoji publikaciji Prekmurje v posebnem poglavju predstavi tudi boljševizem v Prekmurju, ki je postal realna nevarnost po razpadu avstro-ogrske monarhije. Zanimiv pojav je oseba Vilmoš Tkalec, ki se je vrnil iz ruskega ujetništva in postal poveljnik obmejne policije na reki Muri, sicer pa je bil organist pri Jožefu Kleklu starejšem, enem od vnetih zagovornikov priključitve Prekmurja k matični domovini. Tkalec je postal civilni komisar v Murski Soboti pod Madžari, ki so močno nasprotovali širjenju jugoslovanske ideje v Prekmurju. Med drugim so preganjali Klekla. Ko je konec marca 1919 na Madžarskem prevzela oblast boljševiška vlada, je Tkalec postal boljševiški komisar v Murski Soboti. Organizacijsko so bili boljševiki šibki, za to so delno sodelovali z bivšimi župani in duhovniki. Delno so izvajali tudi agrarno reformo in zasegali cerkveno premoženje. Med njimi ni manjkalo judov. Sredi junija 1919 je boljševiški prekmurski vladar Tkalec začutil, da je v nevarnosti, ker ni dovolj dosledno izvajal boljševiških naredb. Prihajalo je do napetosti med njim in tujimi boljševiškimi predstavniki. Ustanovil je samostojno »Mursko republiko« in naenkrat začel zagovarjati slovenstvo. Iskal je zavezništvo pri jugoslovanski vojski in pri avstrijski. Našel ga je pri slednji. Boljševiška centrala v Budimpešti je nad njega sedaj v vlogi  »protirevolucionarja« poslala teroriste, kot jih imenuje Slavič. Bitka je bila resna in Tkalec jo je izgubil. Nova oblika boljševizma je bila veliko bolj trda in neizprosna, proti slovenska in proti cerkvena. »Tkalčevo mesto prekmurskega guvernerja  v Murski Soboti je zasedel neki Žid« pravi Slavič in doda, da je ta oblast od ljudstva terjala avstro-ogrski denar in pobirala kmetom dobrine. Prekmurje je bilo na robu lakote, ko se je 1. avgusta 1919, zrušil boljševizem v Budimpešti. Ko je jugoslovanska armada vkorakala 12. avgusta, so se boljševiki brez boja umaknili. Ta epizoda o boljševizmu je pomembna, saj sredi Murske Sobote danes stoji spomenik boljševiški armadi, ki je po drugi svetovni vojni šla preko Jugoslavije, ropala, kradla in posiljevala ženske. Tkalcev, ki so primerni za vse sisteme in ki kombinirajo cerkveno pripadnost s politično slo po oblasti, pa imamo danes dovolj v vseh slovenskih pokrajinah.

Na spletni strani Murske Sobote tako o spomeniku beremo: »Spomenik zmage je bil zgrajen po načrtih ruskega arhitekta Arončika iz belega cararskega marmorja v čast in slavo zmagovalcev 2. svetovne vojne: sovjetskih vojakov in jugoslovanskih partizanov. Svečano so ga odkrili ob prisotnosti predstavnikov zavezniških sil 12. avgusta 1945. Zasnovan je kot grobnica, ki simbolizira obzidje Kremlja, pred katero stoji častna straža, nad njo pa se dviga mogočni obelisk z Leninovo podobo na bronasti medalji… Ob zlomu komunizma, ko je padlo mnogo podobnih spomenikov, se je ta ohranil kot svojevrsten simbol Murske Sobote in njene zgodovine, obenem pa ohranja spomin na žrtve, ki jih je terjala vojna«.

Verjetno sedaj razumemo, zakaj so proslavljanje 100 letnice priključitve Prekmurja matični Sloveniji iztrgali iz rok prekmurskim katoločanom in njihovi škofiji. Zakaj je na čelu proslavljanja gospod Milan Kučan in zakaj tudi direktorici pokrajinskega muzeja ni šlo iz ust, da so katoliški duhovniki bili ključni protagonisti, ki se jim lahko Prekmurci in Slovenci zahvalimo, da ima slovenska kokoš na zemljevidu glavo. Ironija prekmurske zgodovine in slovenske je, da slavimo in postavljamo obeležja tistim, ki so narod uničevali, ne pa tistim, ki so ga povezovali in reševali. S Slavičem kot rektorjem ljubljanske Univerze imajo težave tudi na Univerzi, ker je bil rektor v času italijanske okupacije in ker ni bil na strani revolucije. Tako kot mnogi drugi je tudi Slavič bežal pred boljševiki na koncu druge svetovne vojne in preživel tri leta v izgnanstvu. To je bila prva zahvala tistih, ki so se postavili kot edini na čelu narodnega osvobajanja, ljudem, ki so za slovenstvo res nekaj naredili. Druga zahvala je ta, da Slavič in njemu podobni uživajo popoln zgodovinski molk že več kot sedemdeset let. In tretja zahvala bo, da si bodo priključitev Prekmurja matični Sloveniji, pripeli na prsi nihče drug, kot najzvestejši nasledniki boljševizma na Slovenskem.

Ko bo v Murski Soboti na mesto spomenika liderju boljševizma Leninu stal spomenik vsem zaslužnim za to, da je Prekmurje danes Slovensko, in ko bo most pri Veržeju čez Muro poimenovan po Slaviču, ko bodo vsi večji slovenski kraji imeli ulice poimenovane po teh možeh, takrat bomo lahko govorili o normalni državi in o zgodovini kot stroki, ki postavlja in podira spomenike na podlagi dejstev, ne pa laži.

Slovenke in Slovence, ki dobro in pošteno v srcu mislijo, je potrebno pozvati, da se množično udeležijo cerkvene proslave ob 100 letnici priključitve Prekmurja k matični domovini, 17. avgusta v Beltincih. Da tako izbrišemo sramoto zgodovinskega molka in sprevračanja zgodovine po komunistični maniri. Vi, drage Prekmurke in Prekmurci, pa morate doseči, da se v vaši regijski prestolnici odstrani boljševiški spomenik, v nasprotnem primeru vam v naslednjih sto letih noben Slavič več ne more pomagati!

Komentar nam je v objavo odstopil dr. Ivan Štuhec, izvirno pa je bil objavljen na radiu Ognjišče.

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 6. Jun 2020 at 20:12

303 ogledov

Levičarski protestniki v Celju od groženj v dejanja - pročelje pisarne lokalne SDS posvinjana z grafiti sovražne vsebine
Ni minilo 24 ur od včerajšnjega  kolesarskega komiprotesta v Celju in drugod po Sloveniji, na katerih so neuradni, vendar tudi s samim izpostavljanjem v javnosti, znani organizatorji javnosti dali vedti, da bodo nadaljevali s protivladnimi protesti do odstopa vlade Janeza Janše. In to proti vladi, ki je državo, državljane, rešila pred najhujšim, črnim scenarijem v boju zoper COVID 19. Vlada, ki je pokazala celotnemu svetu, kako se rešuje država in njene državljane. Posebej za del javnosti, ki je nerazumljivo kritična, četudi ni razloga za to. Opazovalcem, ki vidijo početje vlade in vodenje le te s strani Janeza Janše, z normalno  politično in siceršnjo »dioptrijo» menijo, da vlada in njen premier kot prvi med enakimi to dobro delajo. Ampak to žal ne velja za opozicijo ter njihove podpornike in politične mecene. To, z včerajšnjim protestom po več mestih po Sloveniji, že šestič, je na žalost prešlo v fazo, ko nobeden, pa še tako razumen in dojemljiv za svobodo, pluralnost in dopustnost vseh vrst izražanja  tudi nestrinjanja, ko je potrebno narediti zasuk v  komunikaciji. Opazovanje ne zadostuje, nekdo končno mora to tudi sankcionirati, obsoditi. Neskončno in neprijetno sem bil presenečen klica predsednika Lokalnega odbora v Celju,  ko mi je vznemirjen in ogorčen povedal da je na vratih, na okenski polici, na uradni tabli o sedežu, pa tudi na pločniku pred vhodnimi vrati v pisarno. To kaže na točno določen namen z točno pričakovanimi posledicami do naslovnika in seveda do vseh teh,  ki niso naklonjeni do zahtev ki jih izražajo na protestih. Posebej indikativno se zdi to da je tudi ta faza »sporočilnosti« protestov  načrtovana od prej. Pa tudi vodenje in koordiniranje iz istega naslova če že ne sedeža. Včeraj je bila popisano vse kar seje dalo v Ljubljani, danes-verjetno oziroma celo možno da tudi  sinoči, celo v zavetju noči,da so si »ustvarjalci« te grožnje v zavetju noči, sproducirali to kar je bilo videno. Lokacija je namreč takšna da ni takoj vidno, šele mimoidoča je nekje po 13 uri to opazila  in obvestila lokalnega vodjo SDS. To da je samo  in ne nekaj deset korakov naprej kjer so tudi podobne pisarne koalicijskih strank, pomeni samo to kar mora, namenjeno je SDS in njenim članom, simpatizerjem volivcem in ostalim  odgovornim državljanom, ki so zadovoljni z vodenjem države  strani predsednika vlade. Celo obljube da bodo kulturno, neškodljivo artikulirali svoje zahteve, nestrinjanje, se zdi niso niti sami sebi dosledni. Oblika nestrinjanja  in obenem poškodba lastnine  in objekta, ki je se da tudi finančno ovrednotiti in kvalificirati in po definiciji zavarovalnice  je vandalizem. Ta vandalizem ima svoj podpis v Celju. Samo upati je, da bo tud sami organi javnega reda in miru  da bodo resno pristopili k iskanju in odrivanju povzročitelja ali  povzročiteljev tega očitno vandalskega početja z namenom ustrahovanja. Pa reakcijski čas tistih, ki to rešujejo in odkrivajo mora biti primeren temu resno groznemu in grozilnemu  početju. Še enkrat,  artikulacija  in manifestacija ter artikulacija  sta v tem nesprejemljivem početju  vsaka sebi in daleč vstran od nečesa primernega za družbo, v kateri živimo in h kateri stremimo. Čas je takšen,  da je treba biti plat zvona in alarmirati  javnost na primeren način. In to zdaj ne kasneje! Vane K. Tegov

Sat, 6. Jun 2020 at 17:08

68 ogledov

Zveza prijateljev mladine Slovenije - odprte prijave za letovanja otrok 2020
Letošnje počitnice 2020 bodo za otroke verjetno največje bogastvo, ki jim ga bomo omogočili. Po krizi z epidemijo je povpraševanja po letovanjih bistveno več kot lani, saj so se finančne stiske v družinah s krizo poglobile. Zato na ZPM upajo, da bodo lahko na letovanja peljali čim več otrok. Prijave se pri nekaterih naših organizatorjih letovanj že zbirajo. Preverite pri “svojem” društvu ali so prijave že odprte. Več informacij najdete na https://www.zpms.si/2020/05/22/letovanja-2020-prijave-odprte/

Sat, 6. Jun 2020 at 17:00

66 ogledov

Priporočila Planinske zveze Slovenije po preklicu epidemije koronavirusa
Priporočila Planinske zveze Slovenije za hojo po planinskih poteh, zavarovanih plezalnih poteh, turno kolesarjenje, turno smučanje, alpinizem, športno plezanje v plezališčih in športnih dvoranah, ostale dejavnosti v gorskem svetu ter ob obisku planinskih koč po preklicu epidemije koronavirusa.S sprostitvijo protikorona ukrepov, se sproščajo omejitve pri planinski dejavnosti. Z 18. 5. 2020 so lahko planinske koče odprle vrata tudi za strežbo v notranjih prostorih, možno je tudi prenočiti. Za individualno rekreacijo odpirajo vrata tudi plezalni centri.  S 23. 5. 2020 se sproščajo tudi omejitve na področju športnih programov, tako da se lahko ponovno izvajajo športne dejavnosti v športnih objektih in na površinah za šport v naravi (tudi v športnih objektih, ki so sestavni del vzgojno-izobraževalnih zavodov). Vadba je dovoljena registriranim športnikom, prav tako pa je dovoljena tudi prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, obštudijska športna dejavnost, šport invalidov, športna rekreacija in šport starejših. Med vse navedeno seveda spadajo tudi planinske dejavnosti vseh oblik, treningi in vadba športnega plezanja ter tečaji in usposabljanja … Dovoljeno je tudi izvajanje vseh športnih tekmovanj do vključno državne ravni, in sicer v panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem, za zdaj brez prisotnosti gledalcev. Cilj priporočil PZS je zmanjšanje tveganja za okužbe. Še vedno je treba ob izvajanju športnih dejavnosti upoštevati navodila NIJZ OSNOVNA PRIPOROČILA za vse dejavnosti v planinstvu: 1. Osebno zdravjeDejavnosti se udeležite le popolnoma zdravi. Bodite odgovorni in ostanite doma v primeru kašljanja, kihanja, izcedka iz nosu, splošnega slabega počutja … in s tem preprečite potencialno širjenje okužbe. 2. Varnostna razdalja 1.5 mUpoštevajte varnostno razdaljo 1.5 m. V izjemnih primerih, ko tega ni možno zagotoviti, uporabite zaščitno masko za nos in usta. 3. V nahrbtniku razkužilo in masko za nos in ustaPoleg osnovne planinske opreme in opreme, ki je nujna za varnejše izvajanje določene planinske dejavnosti, imejte v nahrbtniku manjšo stekleničko razkužila za roke in zaščitno masko za nos in usta, lahko tudi ruto.  4. Uporaba opremeUporabljajte lastno opremo. Skupno opremo razkužite pred uporabi.Čiščenje plezalne opreme s kemičnimi sredstvi se odsvetuje, saj le ta lahko poškodujejo plastične in tekstilne dele, razgrajujejo pa tudi vlakna in spreminjajo sestavo spojin v materialu. S tem oprema spremeni lastnosti in lahko v ključnih trenutkih popusti. Podjetje PETZL, ki poleg proizvodnje plezalne opreme, v svojih laboratorijih in središčih testira vso opremo, svetuje:72-urno karanteno opreme oz.ročno čiščenje opreme s toplo vodo, ki ima temperaturo največ 65° in tekočim milom, ki ima pH območje med 5,5 in 8,5.Sušenje opreme naj poteka kot je navedeno v priloženem tehničnem navodilu. Ta ukrep bo zmanjšal tveganje za okužbo, ni pa 100 %. S tem razlogom uporabljajte izključno svojo opremo in si je ne izposojajte. 5. Običajne navadeIzogibajte se rokovanju, objemanju, pitju iz steklenice drugega ... 6. TveganjeNa vsako dejavnost se predhodno dobro pripravite in jo načrtujte. Dejavnosti se lotite le, če imate primerno znanje in izkušnje in primerno opremo, ki jo znate uporabljati. Izberite cilje, ki ste jim kos in niso na meji vaših fizičnih in psihičnih zmožnosti. Svetujemo, da se v gore podate skupaj z vodnikom Planinske zveze Slovenije ali gorskim vodnikom. Predhodno preverite njihovo usposobljenost in pristojnosti.Upoštevajte priporočila Planinske zveze Slovenije - Varneje v gore. 7. Velikost skupineVelikost skupine določa narava planinske dejavnosti. V večjih skupinah je težje obdržati priporočeno varnostno razdaljo. Izogibajte se izletov in krajev z veliko ljudi.  8. PrevozSvetujemo lasten prevoz. V primeru dejavnosti v bližini, pomislite tudi na možnost, da pot do izhodišča opravite s kolesom. Pri uporabi javnega prevoza ali avtobusnega prevoza upoštevajte navodila, ki jih za to področje predpiše NIJZ. 9. Prva pomoč in nujni primeriDelujte v skladu s splošno veljavnimi smernicami in dodatno uporabite zaščitno masko za nos in usta. DODATNA PRIPOROČILA za posamezne planinske dejavnosti: a. Planinarjenje, pohodništvo, turno smučanje in gorski tek:Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si). b. Zelo zahtevne planinske poti oz. planinske poti, ki so opremljene s tehničnimi varovali:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Uporabljajte rokavice, ki nimajo odprtih prstov. Ne dotikajte se obraza in na vrhu si razkužite roke.3. Ohranjajte varnostno razdaljo. Če je mogoče, večjo kot pa priporočeno razdaljo med dvema sidrnima točkama.4. Pri vzpenjanju in sestopanju prehitevajte le, kjer je možno zagotoviti varnostno razdaljo in ni potrebe po pripenjanju. c. Turno kolesarjenje:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Večja hitrost zahteva večjo varnostno razdaljo - med vožnjo navkreber 5 metrov, med spusti in na ravnini 20 metrov. 3. Prehitevanje naj bo izvedeno hitro in le, če je mogoče ohraniti 1,5 metra bočne razdalje. d. Zavarovane plezalne poti:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Če je na vstopu že več ljudi, se takšnemu območju izognite. 3. Uporabljajte rokavice, ki nimajo odprtih prstov. Ne dotikajte se obraza in na vrhu si razkužite roke.4. Ohranjajte varnostno razdaljo. Če je mogoče, večjo kot pa priporočeno razdaljo med dvema sidrnima točkama.5. Pri vzpenjanju prehitevajte le, kjer je možno zagotoviti varnostno razdaljo in ni potrebe po pripenjanju.6. Po izstopu območje čim prej zapustite. 7. Po zavarovani plezalni poti NE SESTOPAJTE! e. Alpinistične ture:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Na varovališču naj bosta največ dve osebi.3. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.4. Razkuževanje rok pred in po turi. f. Športno plezanje v naravnih plezališčih in balvanih na prostem1. Upoštevajte osnova priporočila za dejavnosti v planinstvu.2. Redno razkuževanje rok.3. Pri vpenjanju vrvi v vponke si ne pomagajte z usti. Med plezanjem se ne dotikajte obraza z rokami.4. Uporabljajte svojo opremo: plezalke, vrvi, vponke, kompleti, varovala …5. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.6. Svetujemo uporabo tekočega magnezija, ki je na osnovi alkohola (30 %). Ni nadomestilo za razkužilo! g. Plezalne dvorane in telovadnice s plezalno steno:1. Upoštevajte osnova priporočila za dejavnosti v planinstvu.2. Upoštevajte varnostno razdaljo 2 m, ki velja za dejavnosti v prostoru.3. Pred vstopom v dvorano, pred začetkom in po koncu dejavnosti, si je potrebno obvezno umiti ali razkužiti roke.4. Pri vpenjanju vrvi v vponke si ne pomagajte z usti. Med plezanjem se ne dotikajte obraza z rokami.5. Uporabljajte svojo opremo: plezalke, vrvi, vponke, kompleti, varovala …6. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.7. Svetujemo uporabo tekočega magnezija, ki je na osnovi alkohola (30 %). Ni nadomestilo za razkužilo!8. Dvorano je treba redno prezračiti s pomočjo prepiha.9. Treba je poskrbeti za razkuževanje občutljivih površin, kot so stikala, kljuke, ograje ...10. Splošna priporočila naj bodo smiselno izobešena na vhodu in na več vidnih mestih v objektu. h. Priporočila ob obisku planinskih koč:1. Razkužite si roke ob prihodu, po uporabi sanitarij in po prijemanju površin, ki se jih obiskovalci množično dotikajo.2. Ohranjajte zadostno medosebno razdaljo tako pri gibanju v koči kot pri odlaganju lastne opreme.3. Uporabite zaščitno masko za nos in usta ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrijejo nos in usta (ob vstopu v objekt in gibanju v objektu). Za mizo in v sobah niso potrebne.4. Upoštevajte navodila, ki so v kočah nameščena oz. navodila osebja koč.5. Ne uporabljajte otroških igral (kjer so igrala pri kočah).6. V primeru načrtovane nočitve v koči rezervirajte nočitev vsaj tri (3) dni pred prihodom in uporabite lastno spalno rjuho za večkratno uporabo. Če vseeno pride do nesreče:1. ostanite mirni in ohranite prisebnost,2. ocenite položaj in zaščitite sebe in ponesrečenca pred neposrednimi nevarnostmi,3. nudite prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti.4. pokličite na številko 112 ali v primeru slabega signala pošljite kratko sporočilo na številko 112 - sporočite, KDO ste, KAJ in KJE se je zgodilo, KDAJ se je zgodilo in KOLIKO je ponesrečencev. Upoštevajte navodila operaterja in pozneje gorskih reševalcev. Zavedajte se, da pomoč lahko pride šele čez nekaj ur in s tem razlogom je obvezna oprema v nahrbtniku še kako pomembna za življenje! Ob odgovornem ravnanju drug do drugega ne pozabite na odgovoren odnos do narave in smeti ne puščajte na poteh, pri planinskih kočah ali na izhodiščih, ampak jih odnesite domov in tam odložite v ustrezne zabojnike. Varno in odgovorno pri planinski dejavnosti. Vir: Planinska zveza Slovenije

Sat, 6. Jun 2020 at 16:52

58 ogledov

Virtualni sprehod po razstavi skulptur Ivana Meštrovića iz zbirke Narodnega muzeja v Beogradu
Narodni muzej Srbije (srbsko Народни музеј Србије, Narodni muzej Srbije) je največji in najstarejši muzej v Beogradu, Srbija. Ustanovljen je bil 10. maja 1844. V sedanjo zgradbo je bil preseljen leta 1950 in svečano odprt 23. maja 1952. Muzejska zbirka se je od ustanovitva povečala na več kot 400.000 predmetov. Med njimi so tudi tuje mojstrovine. Zgradba Narodnega muzeja Srbije je bila leta 1979 razglašena za spomenik kulture posebnega pomena. Muzej poseduje kipe od zgodnjega rimskega obdobja do 20. stoletja. Jugoslovanska zbirka ima 850 del, zbirka tujih umetnikov pa več kot 50. Najbolj znane so zbirke kipov Ivana Meštrovića (96 del), Tome Rosandića, Antuna Augustinčića, Frane Kršinića, Césarja Baldaccinija, Aristidea Maillolja, Georgea Minneje, Kaija Nielsena, Riste Stijovića, Matije Vukovića in Julije Knifer. Vabljeni na virtualni sprehod in ogled skulptur Ivana Mestrovića iz zbirke Narodnega muzeja v Beogradu v 3 D virtualni turneji.  https://virtualbook.eu/listings/exhibition-of-sculptures-by-ivan-mestrovic-belgrade-serbia/?fbclid=IwAR0c3jw7TU9PmyKD6nt3Fdhw7maLyVy6Fm3JI05m2OcNB6M3zzaCCA85Xv0

Sat, 6. Jun 2020 at 16:46

69 ogledov

Jagode so sladke znanilke poletja
Majske kraljične so končno dozorele in kar slišimo jih lahko, kako se nam ponujajo: »poglejte nas, pojejte nas!« No, dobro, prav verjetno si njihove vzklike le domišljamo, a čisto iz trte izvito to spet ni – rastline svoje sladke, barvite in nasploh mamljive plodove pač ustvarjajo zato, da jih živali (to smo, hočeš nočeš, tudi ljudje) z užitkom pojedo in raznesejo njihova semena daleč naokrog. Ker je človek čudna žival, ki si glavo nesprestano beli z na videz nepomembnimi mislimi, želi vedno vedeti nekaj več. Jagoda je okusna, sladka, sočna, mmm, dobra – to ve vsaka žival, ki jo je že kdaj probala (na primer polži, oni to dobro vedo). Jagode so na trgovskih policah skoraj vse leto, a številni prisegajo le na tiste, ki zrastejo na domačem vrtu. Čas, ko bo jagod v izobilju tako na vrtovih kot v številnih nasadih po Sloveniji, je tik pred vrati. Plodovi dozorijo od zgodnjega do poznega poletja (odvisno od sorte), največ jih je na izbiro med majem in julijem. Sort je veliko, vsem pa je skupna rdeča barva ter sadeži sladkega in aromatičnega okusa – za tega jagode potrebujejo dovolj sonca. Bogate z vitamini, minerali in vlakninami Jagode so odličen vir vitamina C in minerala mangana, zelo dober vir prehranske vlaknine, joda in folata, pa tudi številnih drugih, za naše telo pomembnih mikroelementov: bakra, kalija, biotina, fosforja, magnezija, vitamina B6 in omega-3 maščob (v obliki alfa-linolenske kisline). Poleg tega imajo nizko kalorično vrednost, saj 100 gramov jagod vsebuje 33 kcal (137 kJ). Za primerjavo: podobno kalorično vrednost imajo tudi borovnice in maline (37 kcal oziroma 156 kJ), medtem ko grozdje vsebuje 70 kcal (292 kJ), banane pa kar 92 kcal (384 kJ) na 100 gramov. Več informacij na https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/9058-jagode-sladke-znanilke-poletja-5-2018

Sat, 6. Jun 2020 at 16:38

60 ogledov

Jagodičevje: zdrava popestritev poletnega jedilnika
Jagodičevje poleg sladkorjev, kislin in prehranske vlaknine vsebuje veliko vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi. Zaradi prijetnega sladko-kislega okusa ga imajo radi tako odrasli kot otroci in je priljubljena osvežitev poletnega jedilnika. Lahko ga naberemo v naravi, na gozdnih jasah in zaraščenih travnikih, odlično uspeva v nasadih in na domačih vrtovih. Nekatere vrste obrodijo tudi v loncih. Uspeva od pomladi do pozne jeseni in je kakovosten vir hranil, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Uživajte ga veliko, izbirajte pestroJagodičevje vsebuje raznovrstne spojine, ki imajo antioksidativni učinek. Eni najpomembnejših naravnih antioksidantov so fenolne spojine, med katerimi so v jagodičevju najpogostejši antocianini. Odgovorni so za značilno rdečo, vijoličasto in modro barvo. Intenzivna obarvanost pomaga tudi pri razmnoževanju rastline, saj privablja živali, ki raznesejo semena in s tem poskrbijo za širitev vrste. Vsebnost različnih fenolnih spojin v jagodičevju je med drugim odvisna od vrste, lokacije rasti in zrelosti ob pobiranju, divje rastoče jagodičevje jih večinoma vsebuje več. Biorazpoložljivost (dostopnost za naš organizem) fenolnih spojin iz jagodičevja je praviloma manjša, kot je njihova vsebnost v sadežih, zato je priporočljivo uživati čim bolj pestro paleto različnih sadežev in si s tem zagotoviti dovolj velik vnos teh rastlinskih antioksidantov. Jagodičevje je tudi dober vir vitamina C (askorbinska kislina), vsebuje nekaj vitamina E in betakarotena (provitamin A), ki so prav tako dobri antioksidanti, ter vitamina K. Vsebuje še minerale, kot so kalij, kalcij, magnezij in fosfor, ter naravno prisotne sladkorje (prevladujeta fruktoza in glukoza), je tudi bogat vir topne in netopne prehranske vlaknine. Več informacij na : https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/10317-jagodicevje-zdrava-popestritev-poletnega-jedilnika-5-2020
Teme
Dr Ivan Štuhec komentar ob 100 letnici prekmurja potvorjena in zamolčana nekatera zgodovinska dejstva

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Ivan Štuhec ob 100 letnici Prekmurja: Kako izbrisati zgodovinsko sramoto!?