SI
Slovenski komunistični veljaki v Štrigovi izdali svoj narod in jih prepustili okrutnim morilcem Udbe
V noči iz 16. na 17. marec 1947 so Udbovci in Knojevci v Repovem gozdu nad Štrigovo zverinsko poklali najmanj 31 zavednih Slovencev, ker so želeli živeti v Sloveniji
V Fokusu
Novice

Nedelja, 9. junij 2019 ob 22:11

Odpri galerijo

Murska Sobota, 18. marca 2018 - Pred dnevi je v oddaji Sreda v sredo podpredsednik SLS Primož Jelševar jasno povedal, da bi zunanji minister  Karel Erjavec  zaradi svoje zgodovinske odgovornosti pri arbitraži moral v zapor, ker je odgovoren za izgubo ozemlja, ki je bilo zgodovinsko vedno slovensko. Seznam tistih, ki bi morali stopiti pred obličje zakona in odgovarjati za izgubo slovenskega ozemlja pa je krepko daljši.

Začeli bi lahko pri Edvardu Kardelju, Ivanu Mačku Matiji, Borisu Kidriču, Vidi Tomšič ( na njihovo srečo so že pokojni), na seznam pa pridali še Milana Kučana, Igorja Bavčarja, nenazadnje pa tudi Boruta Pahorja in Karla Erjavca, ki sta premeteno potegnila slovenske volivce v referendumsko past, ki je botrovala arbitražnemu fiasku o meji s Hrvaško. Slovenska politika je s pristankom na arbitražo, ne pa z jasnim pogojem, da šele z urejenim mejnim vprašanjem prižge zeleno luč hrvaškemu vstopu v Evropsko unijo, vnovič podlegla agresivnim hrvaškim teritorialnim zahtevam, za katere  nimajo niti najmanjše zgodovinske pravice.

Zaradi kravjih kupčij Kardelja in Bakarića genocid nad zavednimi Slovenci v Štrigovi

Le nekaj mesecev po koncu 2. svetovne vojne in zmagi komunistične revolucije, so  Hrvati odprli vprašanje občine Štrigova, češ da je celotno Medmurje vedno bilo hrvaško,  čeprav je na tem območju živela večina avtohtonega slovenskega prebivalstva. Oktobra 1945 je bila oblikovana komisija občinskih narodnih odborov Slovenije in Hrvaške, ki je odločila, da bo območje okraja Štrigova pripadalo Hrvaški, četudi so bili  administrativno, politično, finančno, sodno in po zemljiški knjigi v pristojnosti okraja Ljutomer! Še več,  legitimni ustavni in avnojski sklepi so štrigovsko območje s prek 20 zaselki prisodili Sloveniji, ne pa Hrvaški, saj je tod bila večina slovenskega življa (97%). Ker pa v »internacionalistični« Jugoslaviji meja itak ni važna,  se je določanja meje ob »rujni kapljici« lotevala kar komunistična elita. Edvardu Kardelju se je zahotelo območje grada Mokrice, zato je ob kozarcu Vladimirju Bakariču v zameno ponudil območje štrigovskega okraja. Kravja kupčija partijske oligarhije s slovenskim ozemljem je sprožila močno reakcijo med slovenskimi domoljubi v štrigovskem okraju. Vrstili so se protesti, v Beograd so zavedni Slovenci pošiljali svoje predstavnike, da prepričajo zvezne oblasti o tej krivici.

Tedanji Oznovec Zdenko Zavadlav je v svoji knjigi Matjaževa vojska na Slovenskem med drugim tudi zapisal:   »Cirkus je bil tudi v Štrigovi………naši mariborski oznovci in knojevci so morali s krvavečim srcem po posebnem naročilu Kardelja in Mačka »delati red«. Ta red pa je bila pripojitev Štrigove Hrvaški in ustoličenje hrvaške ljudske oblasti. Seveda pa odstranitev slovenskih zastav in napisov na krajevnih odborih in šolah ter pregon slovenskih odborov in šolnikov«.  Zaradi množičnih  protestov in demonstracij  je zvezna komisija, ki jo je vodila Latinka Perović aprila 1946 odločila, da okraj Razkrižje z desetimi naselji in kakih 1600 prebivalci  ostane v Sloveniji, štrigovski okraj z osmimi naselji in 3500 prebivalci, pa pripade Hrvaški.  K temu jih je navedel tudi dogodek, ko je Vida Tomšič obiskala Štrigovo, je hrvaška Udba med protestnike namestila večje število provokatorjev, ki so glasno navijali za Hrvaško.

Po tej odločitvi so Hrvati pričeli z neusmiljeno okupacijo.  S pomočjo hrvaške UDBE, KNOJA in policije je prevzela kontrolo nad vsem območjem. Slovensko policijo je zamenjala hrvaška, pregnali so slovenske učitelje in odstranili slovenske napise ter jih nadomestili s hrvaškimi. Prebivalci so še kar naprej protestirali. Ustanovljena je bila nova komisija na čelu s takratnima notranjima ministroma Ivanom Mačkom Matijo in Stevom Krajačićem, ki sta 3. junija 1946, ne da bi stopila na teren, kar v ljutomerski vinski kleti v »rožicah« odločila, da Štrigova pripada Hrvaški.  To je povzročilo nove nemire. Priče so vedele povedati, da so jezni prebivalci Štrigove hrvaške učitelje naložili na vozove in jih odpeljali na Hrvaško. Zaradi številnih aretacij slovenskih funkcionarjev so se prebivalci Razkrižja pritožili zvezni kontrolni komisiji. Imenovali so novo komisijo za ureditev meje. Nova zvezna komisija, v kateri so bili kot član Lepa Perović, Pavle Gregorič kot predsednik republiške kontrolne komisije Hrvaške in Vida Tomšič, predsednica kontrolne komisije Slovenije, je položaj raziskala na terenu. Po ugotovitvah te komisije je Razkrižje z okoliškimi vasmi in zaselki ponovno pripadlo Sloveniji, Štrigova pa ponovno Hrvaški.

Tudi ta odločitev nove komisije je sprožila številne proteste, zato so se hrvaške oblasti slovenskih domoljubov lotile z najhujšim terorjem. Hrvaška Udba je takrat zavajala, da na štrigovskem območju obračunava s prevratniško namišljeno mogočno Matjaževo vojsko, čeprav je bil ponesrečeno montiran proces z matjaževci končan že septembra 1946 v Mariboru. Protestnike so pričeli ustrahovati, zapirati v kletne prostore več objektov na Štrigovi, kjer so se nad njimi izživljali,   jih pretepati in krvavo mučiti.  Brez hrane in vode, zaslišanja in mučenja, kjer so si hrvaški Udbovci dovolili najbolj bestialne metode, od puljenja nohtov, obešanja žensk za lase, ugašanja cigaret na koži, posiljevanjih,  utapljanju v čebrih polne vode, rezali so jim jezike in ušesa ter spolovila, jim iztaknili oči, parali črevesje, …. »mojega strica Franca Kovačiča, ki je zaprtim prinašal hrano, so prijeli in ker je odklonil zahtevo, da bi postal udbaški ovaduh, so pretepli do smrti,« nam je dejal danes že pokojni Alojz Kovačič.

Raznarodovalni genocid nad štrigovskimi zavednimi Slovenci pa se je zgodil v noči iz 16. na 17. marec 1947. V zavetju noči so zaprte Slovence odpeljali nekaj sto metrov na Štrigovo, v Repov gozd, kjer so jih zverinsko pobili do smrti z noži, krampi, motikami in drugim kmetijskim orodjem, njihova trupla pa zmetali v strelski jarek ter jih le na pol zagrebli. Nekateri, ki so preživeli štrigovsko klavnico, so  se še naslednjo noč po pokolu plazili na pol živi, počasi, v mukah umirajoči. Krvniki so dokončali svoje delo, kraj zločina pa prekrili z betonskim slojem. Čeprav še danes seznam žrtev ni popoln, so doslej potrjene naslednje slovenske  žrtve hrvaškega genocida: Pepi Rožman, 16 let, Gibina, mučen do smrti; Štefan Vinko, Razkrižje; Ivan Prša, Gibina; Franc Golenko, Štrigova; Štefan Trajner, Banfje, Razkriški Vrh; Alojz Benko Šafarščak; oče Karba, Razkriški Vrh; sin Karba, Razkriški vrh; Valentin Gašperič, Vadaričin sin, Vučivšak; Marija Kerčmar, trgovka iz Štrigove, pobita z motiko; Julijana Kerčmar, Štrigova; Avgust Repa, Štrigova; mesar Štefan Barbarič, Štrigova; Marija Barbarič, mesarjeva žena, Štrigova; Jurij Dovečar ali Kovačev Durek, Štrigova; Avgust Repa, Štrigova; Štefan Srša, Jalšovec; Genofefa Srša, Jalšovec; Martin Kodba, Jalšovec; Franc Kovačič, Jalšovec; Štefan Dujh, študent, Businščak, Železna Gora; Zadravec, Trnovščak, Grabrovnik; Miško Vozlič, Šafarsko; Ernest Šarman, lesni trgovec iz Maribora; Ivan Petovar, Banfje; Lutar, Razkrižje; Martin Rojko, Pršova Graba; Danijel Ohman, Pršova Graba.  Kakih 180 Slovencev je bilo zatem zaprtih in obsojenih na dolgoletne kazni v težkih ječah v Slavonski Požegi in drugod, tudi oče in mati Alojza Kovačiča, ki po čudežu nista končala v strelskem jarku Repovega gozda nad Štrigovo.

Slovensko državno tožilsvo: zaradi pomanjkanja dejstev preiskava na "mrtvi točki"

Genocid nad slovenskim življem v Štrigovi so desetletja prikrivali, tako slovenske oblasti, kakor tudi hrvaške, ki so še danes zatrjujejo, da so žrtve Hrvati in ne slovenski domoljubi. Poboj v Repovem gozdu do danes ni  dočakal sodnega epiloga. S štrigovskim pobojem zavednih Slovencev naj bi se skoraj dve desetletji ukvarjalo soboško državno tožilstvo, vendar naj bi zadeva ostala na »mrtvi točki zaradi pomanjkanja dokazov«, je leta 2009 dejal soboški tožilec Žarko Bejek. Prozoren izgovor državnega tožilca, kajti kak mesec pred tem je upokojeni arhivar in dokumentalist dr. Peter Pavel Klasinc izdal knjigo  Arhivski dokumenti o dogodkih v Štrigovi in okolici v prvih letih po drugi svetovni vojni, v kateri je zbral številne dokumente, ki razgaljajo ozadja hrvaškega genocida v Štrigovi. Čeprav se je namenoma izognil komentiranju zbranih dokumentov, » lahko vsak bralec sam  ugotovi, da so bili umorjeni le zato, ker so kot Slovenci želeli živeti v Sloveniji.« Zanimivo, da so se poglobljeni raziskavi ozadja dogajanj v Štrigovi uprli tako na mariborskem pokrajinskem arhivu, kakor tudi na Agenciji za raziskovalno dejavnost RS, so pa zato Petra Pavla Klasinca obiskali kriminalisti in hoteli izvedeti kaj več o vsebini zbranih dokumentov. Zato ni neumestno vprašanje, v kolikšni meri je za »mrtvo točko« tožilske preiskave krivo dejstvo, da je ugledna oseba iz Ljutomera zaprosila takratno generalno tožilko Zdenko Cerar, da se zadeve genocida v Štrigovi ne sproži, ker so še živi štirje udeleženci genocida?

Danes, 72 let po pokolu zavednih Slovencev uradna Hrvaška še vedno trdi, da so žrtve hrvaški državljani, priimke žrtev na spomeniku pa so preprosto pohrvatili. Dejstvo je, da so bili pobiti le zato, ker niso hoteli postati Hrvati. In pri tej krvavi raboti je hrvaški Udbi asistirala tudi slovenska Udba z najbolj odgovornimi slovenskimi komunisti na čelu.

Slovenskim botrom arbitraže Pahorju, Erjavcu in še komu; ste pri reševanju mejnega vprašanja s Hrvaško imeli v mislih tudi dokumente o pobojih vŠtrigovi? Dvomim, sicer meja, ki so jo določili haaški arbitri, na tem prostoru ne bi vnovič posegla po slovenskem ozemlju!!!! 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 21. Feb 2020 at 07:47

0 ogledov

Agonija, brezvladje, kaos se z nezmanjšano hitrostjo nadaljuje - do roba prepada in še čez!
Stanje prej, sedaj oziroma od odstopa Premerja Marjana Šarca, s tem tudi celotne Vlade,  se iz dneva v dan poslabšuje. Dobro leto inštalirane vlade  je bilo slabo, larpurlartistično-vladanje  radi vladanja, seveda ob nekih ugodnih kazalcih  gospodarske klime, ni kazalo tako grobo, kvarno sliko kot je v resnici bila. Temu bil rekli ob vsem naštetem da je bili slabo, brez razvojnega vidika, z eno besedo slabo.  V sem tem je glavno besedo imel  Marjan Šarec, sedaj že premier v odstopu. V odstopu od odgovornosti,  ne pa od potovanj,  obisku ideološko enoznačnih prireditev, produciranja afer, šarcizmov, veleumnih  izjav brez vsebine na mednarodnem in domačem političnem parketu. Kljub potenciranju tega odstopa in omenjanje le tega  pa ne izzove nikakršen učinek med tistimi , ki jim je namenjen ali z namenom da se sliši kaj o tem. Pa žela ga  prenekateri  inštrumenti, merilniki ne zaznavajo. V žargonu letalstvu temu rečejo  da ga radarji ne zaznavajo oziroma da nima politične teže.  Pa ne samo te »breztežnosti«še jih je. Te dni sem zaznal neko izjavo prav tega  »nus produkta«, stranskega učinka iz tovarne instant političnih, za njega lahko z veliko gotovostjo trdim,  nekvalitetnih polizdelkov  omejenega dosega in prav tako kratkega roka trajanja.  Izjava, posneta nekaj let nazaj se glasi takole: »Kaj točno bom delal ne vem, kako bo ratalo ne vem, tako da kaj dosti ne vem« Sicer se sliši kot mnogo krat do sedaj oziroma  v času nastopanja  v performansu imenovan Predsednik Vlade, kot slab »šarcizem«,  žal pa je tudi zelo veliko resnice v tem,  če že  ne   vse . Kaj bom točno delal ne  vem, je dejansko njegov opis dnevnega razporeda del. Na nivoju prejšnjega dela v lokalni skupnosti se je zamaskiral z  zasedenostjo, dostopnostjo, gibanje med občani na relaciji Šmarca-Šutna-Kamnik(županska pisarna) in konec dneva. Ob prestopu v  prevelike čevlje politika na državnem nivoju ni prinesel noben presežek v smislu vodenja, intelektualnih potencialov, večine političnega dogovarjanja. Teh prvin namreč ni imel, oziroma je ta manko še bolj izrazit, četudi je odstopil. Kot  poraženec na volitvah 2018 , je zbral kot srečni poraženec ljudi , ekipo iz vseh vetrov, ki bi naj bila Vlada. Počel je početje vladanja pa ni vedel kako vladati. Na vsako pobudo, da na nekem področju kaj manjka, je bil pripravljen instant odgovor, »ta trenutek vam ne morem dati odgovor, bom  pa zagotovo se pozanimal kako stvari priti do dna« Umetnost izražanja pa taka. Izvirnosti nobene, imitiranja, oponašanja , to pa obvlada, če  ne pa gre na Radio 1  in malo »vežba« vlogo ki jo najbolj obvlada, se pravi oponašanja. V odločanju kot otočno ni vedel kaj , se je zaprl v »bunker« tako kot »Dolfe«  ali pa je sklical odgovorne(ministre) iz se drl  in tulil na vse, kako so nesposobni. Kaj bo ratalo, oziroma je ratalo, ne vem,  ker prav za prav nič ni ratalo. Celo tam ko bi po naravi stvari pri že sprejetih zakonih,   vladnih projektih ki so jih izforsirali njegovi sedaj že ministri  za »tekoče« posle, se je zakompliciralo zato ker ni poznal kompetence ali pa ni preveril   vsebino »nahrbtnika« kandidata ali kasneje že ministra. Ko se ej to zgodilo da je nekdo moral oditi oziroma je bil zamenjan, pa ga je pohvalil ter , češ,v dani situaciji »sem to moral narediti«. Zato ker ni vedel mnogo česa ni ratalo nič. Ratalo, uspelo mu je narediti škodo, organizacijsko in finančno. Vsak ki je bil zamenjal je bil dober, vsak ki je ostal pa ne toliko ampak ker je on bil neuk vladanja in še česa je nekoga rabil da čez čas kasira kritiko, tudi dretje in osiranje. Tistim ki je bilo namenjeno ta glasnost so bili kasneje »povišani«samo da ne kažejo in ne zaznavajo od blizu njegovo plitvost, praznost plehkost. Obkrožil se z operativci, ki so delali umazane posle zanj, sam tako beden in bos,  je bil dobro zmanipuliran  in  neuporaben  razen za produciranje šarcizmov. Tako da kaj dosti jaz ne vem,  v kombinaciji z že doseženi neuspehom in neznanjem ter nagnjenosti k laganju, ter manipulacijo pripelje do tega da zlorabi določene vzvode izvršnega dela  oblasti. To mu je prineslo več afer. Ena za drugo.  Povezano z kompleksom odstavljenega-odstopljenega vaškega Napoleona prehaja v področje načrtnega škodovanja državi. To trditev lahko podremo s tem da ko je bil sestanek »prijateljev«  kohezije v Lisboni, v času ko je že odstopi, ni šel sam in tudi ni »opremil« z kompetencami resorno ministrico. Tam se je lobiralo in iskalo zaveznike za pogajanja EU sredstva  za kohezijo  držav prejemnic. Zelo občutljivo obdobje za državo  pa brez kakršne koli strategije, kvečjemu anarhije. Finančna perspektiva  za naslednje šestletno obdobje, mi oziroma to kar je ostalo od vlade pa »telefono mutto«, ali  ni ti glasu pa tudi besede ne o tem. Te dni oziroma včeraj, v četrtek, je taisti Šarec odpotoval v Bruselj na sestanek šefov vlad na  pogajanja   o naslednji finančni perspektivi 2021-2027. Po predlogu v katere bo prišlo do zmanjšanja oziroma drastičnega zmanjšanja sredstev za države prejemnice, med katerimi je tudi Slovenija. Že po izjavi, ki jo je dal za STA pred odhodom o tem, da se pri Sloveniji pričakuje drastično znižane za 45%, kasneje za 37% ter da je naš cilj, da bi si izborili zmanjšanje za 24% kot imajo nekatere članice. Popolnoma neusklajen nepripravljen in upal bi si reči tudi brezvoljno in za nalašč da prepusti drugim problem ki bi bil rešljiv in  finančno ugodnejši   za Slovenijo. Kot smo zvedeli na skupni seje voditeljev je odlično »odigral« vlogo nepomembnega, ki mu odločno » paše« in mu je pisna na kožo,  na škodo. Sama seja je  imenovala »terapevtska«, z namenom da pripravi  voditelje na slab rezultat. Šarec te težav nima  ker je že prišel » pripravljen« na poraz. Vse to okrog odstopa, nestrokovnosti, nevoščljivosti, provincialnosti, nepotizmu, klientelizmu, ki smo mu bili priča zadnjih dveh let in še prej, pomeni samo eno: »Dovolj je novih obrazov, starih stricev  in tet iz ozadja, nekompetentnih oseb na najvišjih položajih, delitev na prvorazredne in ostale«. Potrebujemo  zdravo državo  na uspešnem gospodarstvu in ugodne klime zanj, na kompetentnih in strokovnih  oseb pri vodenju države.  Našemljenih oslov v konje smo imeli do sedaj  dovolj, rabimo močna grla,  ki bodo zmogli izvleči voz iz političnega, ekonomskega in moralnega blata. Nastopil je čas za premik bi  lahko bil že včeraj , morebiti danes, jutri je lahko že prepozno. Vane K. Tegov

Thu, 20. Feb 2020 at 19:19

119 ogledov

VIDEO: Franc Bogovič: V finančni perspektivi 2021/27 morajo ostati sredstva kohezije in za kmetijstvo neokrnjena
V Bruslju je te dni vroče, kajti države članice se s komisijo pogajajo o sresstvi, ki naj bi jih bile deležne v novi finančni perspektivi. Da bo na razpolago manj denarja, je povsem jasno po tem, ko je iz evropske unije izstopilo Združeno kraljesrvo, ki je v evropsko blagajno prispevalo krepko čez 70 milijard evrov. Po mnenju evropskega poslanca Franca Bogoviča ELS/EPP si mora slovenska pogajalska stran prizadevati, da sredstva za kohezijsko politiko in kmetijstvo ostanejo na enaki ravni kot v prejšnji finančni perspektivi. Slovenija to pa je seveda naloga vlade Marjana Šarca v odhajanju, mora odgovoriti na ključna vprašanja, kaj se bo financiralo iz EU sredstev, da bodo ta čim bolj učinkovito in hitro počrpana. VIDEO:

Thu, 20. Feb 2020 at 18:58

151 ogledov

NMK bo postala celjski NVP (Naš Veliki Ponos) - končno premik na bolje!?
Svetniki Mestni svet MO Celje  so v torek  na 11. redni seji sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Glazija. Na podlagi potrjenega in sprejetega  odloka bo stavba na Glaziji, poljudno  imenovana tudi “Naša mala klinika”, po dolgih letih s končno zaživela in  bo dobila vsebine, ki bodo dajale primerno temu življenje in  utrip tako da bo namesto Medicinskega centra Glazija v njej po novem prostora za gostinske, poslovne, upravne, trgovske in zdravstvene dejavnosti, v zgornjih dveh etažah pa bodo tudi stanovanja. Zeleno stavbo na Glaziji, bolj poznano pod imenom “Naša mala klinika”, je leta 2010 začelo graditi podjetje Reparo, v njej pa naj bi po prvotnih načrtih domoval Medicinski center Glazija. Zgodba se je klavrno končala še preden bi v stavbi zaživel medicinski center. Leta 2012 je namreč podjetje Reparo zaradi dolgov končalo v stečaju, stavba pa je kot del stečajne mase pristala na dražbi. Za njim je enako usodo doletela tudi izvajalca ki je takrat slišal na ime CMC. In  je bila samo zelena stavba pa še kaj drugega je bilo zelenega, predvsem divje rastlinje okoli same stavbe. Leta 2018 za okoli 2,5 milijona evrov kupilo podjetje VOC Ekologija. To je najprej napovedovalo, da se bo držalo prvotnih načrtov in bodočega namena in vzpostaviti medicinski center, a so v podjetju načrte  kar kmalu predrugačili,  zato je bilo to potrebno spremeniti oziroma spremembo potrditi z spremembo namembnosti objekta, kar so mestni svetniki potrdili v  naredili  v torek. Za realizacijo, oziroma gradnjo in dokončanje  je bilo potrebno sprejeti odlok po katerem se mora tudi sama klasifikacija objekta spremeniti. To so naredili so na 11. redni seji celjski mestni svetniki  ki so sprejeli odlok po katerem se je klasifikacija “Naše male klinike” spremenila iz zdravstvene stavbe v večnamensko stavbo z različnimi dejavnostmi.  Dve tretjini etaž se namenja gostinskim, poslovnim, upravnim, trgovskim, zdravstvenim in storitvenim dejavnosti, ostala tretjina pa bo namenjena za stanovanja. Glede na samo infrastrukturo v neposredni bližini ter nedaleč vstran  dvom o kvalitetnem sobivanju z raznovrstnim spektrom dejavnosti in objektov ni bojazni da bi bili kakršnekoli preglavice z zapolnjevanjem  samega objekta z želenimi vsebinami. Ob sicer zeleni barvi objekta ki bo ostala in s pomočjo odločitve oziroma sprejetja odloga  na Mestnem svetu pričakujemo da je odločitev investitorja  modra ter da s pomočjo pametnih vsebin objekt ima tudi svetlo perspektivo in dolgoživost pred seboj. Le poklopiti se morajo vse dejavniki med seboj! V.K.T.

Thu, 20. Feb 2020 at 15:18

255 ogledov

Romana Tomc: Lahko Šarec v Bruslju škoduje Sloveniji?
Danes popoldne bodo predstavniki držav članic v Bruslju nadaljevali s pogajanji o večletnem finančnem okvirju EU, na podlagi pogajalskega predloga, ki ga je pripravil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.Slovenijo na današnjih pogajanjih zastopa predsednik vlade v odhodu, Marjan Šarec. Evropska poslanka Romana Tomc komentira: "Vsi se strinjamo, da je tako veliko zmanjšanje kohezijskih sredstev, kot ga je predlagal Charles Michel, za Slovenijo nesprejemljivo. Toda, če nečemu nasprotujemo, moramo imeti tudi jasna stališča, kaj želimo doseči. Dejstvo je, da bo do zmanjšanja sredstev najverjetneje prišlo, lahko pa škodo poskušamo zmanjšati. To so pogajanja in pogajalske spretnosti so zelo pomembne." Predlog Evropskega sveta predvideva precejšnje zmanjšanje sredstev za kohezijske države, med njimi tudi Slovenijo. Slovenija predloga, po navedbah državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve, ki se je prvega kroga pogajanj udeležil v ponedeljek, ne bo podprla, ker ne naslavlja ključnih prioritet Slovenije v pogajanjih. Te so ohranitev kohezijskih sredstev na ravni predloga, po katerem bi Slovenija prejela 3,1 milijarde evrov, čim manjše znižanje sredstev za zahodno Slovenijo, in povečanje sredstev za razvoj podeželja. "Vse kaže, da Marjan Šarec v Bruselj prihaja brez jasno oblikovanih pogajalskih izhodišč. Brez konstruktivnih in utemeljenih predlogov nas nihče ne bo jemal resno. Ni čudno, da izgubljamo ugled. Tako kot je bil nenavaden način odstopa Marijana Šarca, so nenavadne tudi njegove reakcije po odstopu. Te nakazujejo, da ga vodijo osebne zamere in da mu interesi Slovenije niso prioriteta. S takim neprofesionalnim načinom nastopa in brez jasne strategije, kaj Slovenija v teh pogajanjih želi doseči in kaj je za nas realno, ne moremo pričakovati, da bomo v bitki za evropska sredstva uspešni," je zaključila evropska poslanka Romana Tomc.

Thu, 20. Feb 2020 at 15:02

183 ogledov

Franc Breznik: Slovenija bi lahko bila pilotna država na področju geotermalne energije
»Prednost geotermalne energije je konstantna proizvodnja. Ne moremo govoriti o zelenih zgodbah in zeleni Sloveniji, hkrati pa biti ujetnik naftnega lobija. Bodimo vzor za mlado generacijo. Če zmanjšamo stroške energije, lahko zagotovimo višje plače. Geotermalna energija je torej odličen primer socialne politike,« je na seji poudaril predsednik Odbora za kmetijstvo Franc Breznik.Članice in člani Odbora za kmetijstvo so na 17. seji ponovno razpravljali o geotermalni energiji kot okoljsko sprejemljivem viru energije, priložnosti za razvoj kmetijstva in turizma ter proizvodnji električne energije. Na eni od prejšnjih sej je odbor namreč sprejel sklep, da jim odgovorna ministrstva v roku šestih mesecev pripravijo nabor ukrepov za učinkovito izrabo geotermalne energije. Predsednik odbora Franc Breznik je uvodoma pojasnil, da je Odbor za kmetijstvo že opravil analizo z idejami in načrti na področju geotermalne energije, prav tako pa so si ogledali primere dobre prakse v sosednjih državah. Od pristojnih predstavnikov institucij si zato želi konkretne odgovore in predloge ter pojasnilo, zakaj do danes na odbor ni bil naslovljen noben predlog, ki bi izboljšal koriščenje geotermalne energije. »Imeli ste sedem mesecev časa, da se pripravite na to sejo, čas je, da sprejmemo določene sklepe in se pripravimo na kohezijska sredstva, ki predvidevajo vlaganje tudi v koriščenje energije s pomočjo geotermalne energije,« je poudaril poslanec in pojasnil, da želi odbor odpreti konstruktivno razpravo s strokovnjaki, ki se spoznajo na ta obnovljiv vir, katerega prednost je predvsem izredno konstantna proizvodnja. .@FrancBreznikSDS: Na področju #GeotermalnaEnergija smo se poenotili praktično vsi poslanci pa vendar se nič ne premakne. Ne vem več, koliko lobijev in najrazličnejših birokratskih zapor obstaja, da se tako resen projekt, ki nima nobenih negativnih vidikov, nikamor ne premakne. pic.twitter.com/mTC7TjDCwO — SDS (@strankaSDS) February 19, 2020 Poslanec SDS Franc Breznik je poudaril, da je zadnjega pol leta trdo delal na projektu geotermalne energije, in da ga »veseli, da smo vsi poslanci odbora spoznali, da gre za pomemben vir energije in prebojni moment, ki je možen v Sloveniji.« »Ne moremo govoriti o zelenih zgodbah in zeleni Sloveniji, hkrati pa biti ujetnik naftnega lobija,« je prepričan poslanec, ki se obenem čudi birokratskim oviram, ki ne dopuščajo izvedbe resnih projektov, s katerimi se vsi strinjajo. V Sloveniji je po njegovih besedah 42 občin z geotermalnimi vrtinami, ne samo na severovzhodnem delu države, temveč tudi drugod, »celo v Ljubljani, ki bi lahko zahvaljujoč geotermalni energiji postala prava zelena prestolnica.« »Pojdimo od besed k dejanjem, bodimo vzor za mlado generacijo, ki se zbira na protestih in od nas želi, da nekaj storimo v tej smeri,« dodaja Breznik, ki poudarja, da je v začetku treba narediti predvsem korak naprej na področju kaskadnega izkoriščanja geotermalne energije, ki bi pripomoglo k razširitvi steklenjakov, razvoju sušilnic sadja, turizma… Breznik je prisotnim dejal še, da si morajo vsi čim bolj prizadevati za spremembe na tem področju: »Če zmanjšamo stroške energije, lahko zagotovimo višje plače. Gre torej za odličen primer socialne politike.«  Breznik je v nadaljevanju naštel primere dobre prakse iz tujine: »Hrvaška gradi že drugo geotermalno elektrarno, z manjšim geotermalnim potencialom od Slovenije se Švica ogreva z močjo 1,73 GW iz geotermalne energije. Glavno mesto Islandije, Reykjavik, se z geotermalno energijo v celoti ogreva že od leta 1928. Nemčija ima slab geotermalni potencial, a kljub temu raziskujejo možnosti na tem področju, saj se zaradi pretirane fotovoltaike srečujejo z nestabilnostjo energije.« Opozarja, da je Slovenija v zimskem času skoraj popolnoma odvisna od uvoza sadje in zelenjave, medtem ko imamo velik potencial za doma pridelano zelenjavo brez pesticidov. Potreba po električni energiji narašča, zato se Breznik sprašuje, iz katerega vira bomo čez nekaj let ob povečanem številu električnih avtomobilov polnili naša vozila. »Upam, da bo v bližnji prihodnosti med slovenskimi obnovljivimi viri tudi geotermalna energija. Postavimo si ambiciozne cilje,« je zaključil Breznik, ki je prepričan, da bi geotermalno elektrarno morali začeti graditi že v naslednjih dveh letih. Poslanec SDS Bojan Podkrajšek je še dodal, da veliko odgovornost, da Slovenija na področju geotermalne energije ni storila koraka naprej, nosijo predvsem posamezna ministrstva, zato bi bilo treba konkretno navesti imena institucij in ljudi, kjer se zadeva zatakne. »Poslanci se z volitvami menjamo, na odgovornih institucijah pa že vrsto let ostajajo nekateri isti ljudje, zato se lahko ta zgodba še ponovi,« je sklenil Podkrajšek. Ob koncu je predsednik odbora Franc Breznik prekinil sejo, ki se bo nadaljevala, ko bo Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pripravila potrebno dokumentacijo. Vir: sds.si Foto: DZ RS (Matija Sušnik)

Thu, 20. Feb 2020 at 14:48

147 ogledov

Pametne vasi v Sodražici
V Sodražici se je 14. februarja 2020 odvijalo zanimivo omizje, ki je pritegnilo veliko pozornost tudi med mladimi. V ospredju so bile Pametne vasi in vprašanje, kako razvijati Sodražico in njeno okolico po tem konceptu in v smeri ohranjanja poseljenega, obdelanega in privlačnega podeželja. Dogodek se je v organizaciji evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) in v sodelovanju z Občino Sodražica odvijal v Gasilskem domu Sodražica, omizje, na katerem so sodelovali evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), Irena Marn z Občine Ribnica, mladi kmet in profesor geografije Ernest Pirnat ter prof. dr. Franc Pohleven, zagovornik trajnostne predelave lesa s čim večjo dodano vrednost, pa je povezoval župan Občine Sodražica Blaž Milavec.   Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP) je uvodoma predstavil osnovno evropsko vizijo koncepta Pametnih vasi, s katerim bi se podeželje razvijalo v smeri, da bi se zmanjšal razvojni zaostanek, ki ga ima podeželje v primerjavi z mesti, predvsem pa, da bi se ustavil trend izseljevanja ljudi s podeželja. Pametne vasi so namreč podeželske skupnosti, ki jih povezuje želja po sodelovanju in razvoju z implementacijo najnovejših tehnologij in konceptov. In te po Bogovičevih besedah postajajo resničnost. Evropska unija bo v prihodnjem finančnem obdobju po letu 2021 za njihovo uresničitev namenila sredstva za izboljšanje gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov podeželja z uporabo inovativnih rešitev in digitalne tehnologije.   »Slovenija bi lahko bila s svojimi danostmi pilotna država in zgled ostalim članicam v uvajanju tovrstnih rešitev. Ukrepi na ravni EU so prevideni, zdaj pa je pomembno, da mi v Sloveniji vemo, kaj hočemo, in to seveda tudi zapišemo v operativne programe, da bomo ta sredstva lahko tudi črpali. O tem moramo razmišljati danes in biti ustvarjalci teh sprememb, ne samo čakati!,« je opozoril Bogovič na naloge, ki jih imajo pri tem v tem trenutku resorna ministrstva.  V zvezi z novim evropskim Zelenim dogovorom pa je povedal, da so odgovori na njegove zahteve  prav tudi v konceptu Pametnih vaseh.   Irena Marn, predstavnica Občine Ribnica je predstavila FabLab v Rokodelskem centru Ribnica. Poslanstvo rokodelstva, kjer imajo v ospredju suho robo in lončarstvo, je trajna skrb za izdelovanje, ohranjanje, raziskovanje, prikazovanje, izobraževanje, razstavljanje in populariziranje domače in umetnostne obrti. V letošnjem letu načrtujejo izvedbo delavnic za otroke in mladinos področja programiranja in modeliranja (2D, 3D tisk) v 2021 pa nakup opreme za nadgradnjo delavnice za glino  (3D tiskalnik in dizajn) in vzpostavitev mentorske ekipe, ki bo spodbujala mladino k navduševanju nad domačo obrtjo, ki izginja.   Mladi kmet in profesor geografije Ernest Pirnat je na predstavil svoj pogled na sodobno kmetijstvo. Kljub zaposlenosti tudi kmetuje na družinski kmetiji, ki mu je, čeprav geografsko strnjena in prostorsko omejena v vaškem jedru, v veselje in navdih. Poudaril je pomen izobraževanja otrok v okviru kmetijskih krožkov v šolah.     Prof. dr. Franc Pohleven, zagovornik trajnostne predelave lesa s čim večjo dodano vrednostjo, je spregovoril o lesu kot strateški dobrini Slovenije. »Lesna industrija bi znatno prispevala k razvoju podeželja in decentralizaciji slovenskega gospodarstva ter s tem k enakomernejši poseljenosti Slovenije,« je poudaril dr. Pohleven  Spomnil je, da so bili centri predelave lesa nekoč najbolj prestižna slovenska proizvodnja, in pozval, da to spet postanejo. Z novimi centri predelave lesa  bi se ustvarjala delovna mesta tam, kjer lesna surovina nastaja, zmanjšale pa bi se tudi dnevne migracije v industrijske mestne centre. Poudaril je da les in predelava lesa omogočata tudi prehod v nizkoogljično družbo, leseni izdelki pa prispevajo k znižanju emisij CO2.   Župan Sodražice Blaž Milavec je pozdravil predstavljene ideje in odlične primere dobre prakse, ki v njihovem okolju že delujejo, ter zaželel, da bo vizija Pametnih vasi ustrezno vključena v prihodnje slovenske vladne operativne programe za ustrezno črpanje evropskih sredstev za razvoj podeželja pri tem.
Teme
štrigova poboj zavednih slovencev udba

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Slovenski komunistični veljaki v Štrigovi izdali svoj narod in jih prepustili okrutnim morilcem Udbe