SI
Spomladanski mak je že pordečil travnike
ČASOPIS V FOKUSU
Zanimivo

Četrtek, 23. maj 2019 ob 08:26

Odpri galerijo

Vsako pomlad travnike pobarva rdeči mak. Kaj vemo o njem? Po vsej verjetnosti ne mnogo. Naša prva asociacija je makovka (pecivo).

 

V starem Egiptu je mak veljal za cvetlico ljubez­ni, ki so jo zaljubljenci podarjali svojim izbrankam. Če ni ravno takrat cvetel, so namesto cvetočega šopka enako vlogo odigrale posušene glavice. Te so bile tudi tradicionalni dodatek v krstah mladih deklet. Še bolj razširjen, tako v vsakdanjem življenju kot v umetnosti in religiji, je bil v antični Grčiji. Zaradi obilice semen je bil sveta rastlina boginje plodnosti Demetre. Najverjetneje so ga uporabljali v različnih obredih, pri čemer so izrabljali njegove narkotične učinke in po navidezni smrti doživeli prebujenje v novo življenje.

 

 

Očitno je bil mak v antični Grčiji zelo priljubljen, saj je bil atribut številnih bogov in tudi same Hekate, kraljice temnih sil in čarovništva. Hipnos, bog spanja, in njegov sin Morfej, bog sanj, sta ga imela ves čas ob sebi. Njima so Grki darovali vence makovega cvetja, da bi si zagotovili spokojen sen. No, za makovo cvetje sta bogova poskrbela tudi sama, saj so bila polja pred Hipnosovo palačo, ki je stala tik pred vrati podzemlja, prekrita z njim. Zanimiva je povezava spanja s smrtjo. Hipnos je imel brata dvojčka Tanatosa, boga smrti, vemo pa, da so v Grčiji smrtno kazen izvedli z napojem iz maka in trobelike, ki je najprej povzročil globok spanec in potem smrt.

 

Po antični mitologiji je za nastanek maka kriva ljubezen. Afrodita, boginja ljubezni, se je neizmerno zaljubila v lepega Adonisa, čeprav je bila poročena s Hefajstom, hkrati pa se je spogledovala še z Aresom. Ta je bil precej ljubosumen in se je sklenil kruto maš­čevati. Spremenil se je v divjega merjasca in na lovu zadal Adonisu smrtno rano. Užaloščena Afrodita ni mogla zadržati solz in po eni izmed različic je tam, kjer so solze padle na tla, zrasel mak z željo, da bi boginji prinesel pozabo. Želja se ji je uresničila in boginja je hitro našla uteho drugje.

 

V srednjem veku je bil mak atribut neumnosti in nevednosti, saj so čezmerni spanec povezovali s tema grehoma. Zaradi podobe križa, ki jo oblikujejo spoji štirih venčnih listov, pa je med kristjani simbol prave vere, rdeča barva cveta, ki spominja na kri, lahko predstavlja Kristusa in njegov pasijon.

 

Umetnost je bila v času romantike in simbolizma, še bolj pa v času umetniške dekadence konec 19. stoletja roži pozabe zelo naklonjena, zato jo najdemo upodobljeno na številnih slikah.

 

Ne samo v umetnosti, tudi na okrasnih gredah si je mak priboril svoje mesto in ima, kljub svoji kratkotrajni in krhki lepoti, številne oboževalce. Mak je enoletnica, dvoletnica ali trajnica, ki je doma na Kitajskem, v Avstraliji, Severni Ameriki, južni Afriki, Turčiji, Armeniji, Iranu, na Kavkazu, v Španiji, skratka povsod, kjer ima ta od 30 do 100 centimetrov visoka cvetlica ustrezne razmere. Potrebuje sončna do polsenčna rastišča in vlažna, a dobro odcedna tla.

 

Če želimo imeti mak na gredi stalno na istem mestu, moramo posaditi trajnega ali turškega, katerega veliki cvetovi se na pomlad bahajo v vseh mogočih odtenkih rožnate, rdeče, oranžne, bele in slezenaste barve, včasih celo v kombinaciji bele in rdeče. Nekateri imajo na cvetnih listih na sredini temno pego. Če vemo, da so ti maki doma v puščav­skih predelih, je jasno, da po cvetenju rastlina hitro naredi seme in odmre, da preživi sušno in vroče poletje. Iz odebeljene korenine, ki ostane v tleh, pa jeseni spet poženejo listi, ki ostanejo čez zimo zeleni. Maki so zelo skromni, ne prenašajo mokrih nog, občasno pa jih je dobro pognojiti. Sicer naredijo seme, vendar sejanci ne bodo imeli lastnosti staršev. Bolje je, če pozno poleti ali zgodaj jeseni odkopljemo makovo korenino, jo razrežemo na približno pet centimetrov dolge kose in jih navpično potaknemo v lončke z zelo peščeno zemljo. Že pred zimo bodo pognali majhni zeleni listki. Takšno vegetativno razmnoževanje je lahko zanimiv izziv, če pa nimamo časa in energije, sadike kupimo, saj je ponudba spomladi zelo velika.

 

Nekaterim ne ugaja, da potem ko mak odcveti in odmrejo tudi listi, na gredi ostane praznina. Začasno jo lahko zakrijemo z enoletnicami ali pa počakamo, da se razbohotijo sosede. Najbolje je, če imajo enake zahteve kot mak. Primerne so sibirske perunike, maslenice, ostrožniki, volčji bob, ivanjščice in okrasne trave. Turški mak je na vrtu vir prave eksplozije barv, zmotno pa je mišljenje, da iz njega pridelujejo opij.

 

Vrtni mak je tista vrsta, ki se uporablja v prehrani in kot vir olja za solato, iz njega pa pridobivajo opij. Njegovo znanstveno ime (Papaver somniferum) v prevodu pomeni uspavalni mak in se nanaša na njegove narkotične lastnosti. Je enoletnica, ki cveti od junija do avgusta z do 10 centimetrov velikimi cvetovi v čudovitih vijoličastih odtenkih. Nepogrešljiv je pri pripravi prekmurske gibanice in kot posip na pecivu, pa tudi na vrtu je lepa okrasna rastlina. Kot okras so uporabne posušene semenske glavice.

 

 

V Sloveniji je najbolj razširjen poljski mak (Papaver rhoeas), ki se kot plevel pojavlja v žitnih poljih in strniščih. Kot okrasno cvetlico pa najdemo čedalje več islandskega, ki je še posebno lep na skalnjaku, in kalifornijski zlati mak (Eschscholzia californica), ki raste na najbolj suhih tleh in celo suhozidih. Zelo redek je modri mak (Meconopsis betonicifolia), ki v svojih zahtevah odstopa od »običajnega«. Želi bolj kislo zemljo, polsenco, vlažno ozračje in ne previsokih temperatur. Vendar vse te zahteve poplača z nenavadno intenzivno modro barvo.

 

Res se makovo cvetje hitro osuje, vendar si kljub temu kdaj privoščimo šopek te živahne cvetlice in vnesimo ekstravaganco v svoj dom in življenje. Čeprav kratkoživ, pripoveduje tudi o ljubezni, bogastvu in spokojnem spancu. O sanjah vsakogar.             

 

Poljski mak (znanstveno ime Papaver rhoeas) je rastlina enoletnica s slabo razraslim steblom, dlakava rastlina, ima relativno velike cvetove, živo rdeče barve. Cvet maka ima dva čašna lista in štiri venčne liste. Pri odtrganem maku se venčni listi zelo hitro osujejo, zato za okrasne šopke cvetovi niso primerni. Plod je mnogosemenska glavica, ki se odpira z majhnimi luknjicami, skozi katere se osipavajo drobna semena. Poljski mak je pogost motiv slikarjev/slikark zaradi svoje izredne žive rdeče barve v času cvetenja.

 

Poljski mak v Sloveniji

V Sloveniji je najbolj znan in razširjen med maki, kot plevel se pojavlja v žitnih poljih, na strniščih in ozarah, tudi na nasipališčih ter ob poteh. Poljski mak se je v Sloveniji razširil že davno v neolitiku z razvojem poljedelstva in gojenjem žit. Podobno kot mak so se razširile tudi rastline plavica in kokalj, znanstveno jih imenujemo arheofiti.

 

Znamka poljski mak

 

Le kdo ne povezuje rdečih makovih cvetov z žitnim poljem! Poljski mak ni edini predstavnik svojega rodu v Sloveniji, je pa vsekakor najbolj znan, tako da pod imenom »mak« razumemo običajno poljski mak, rastlino, ki se pojavlja kot plevel v žitnih poljih, na strniščih, v ozarah, pa tudi na raznih motenih rastiščih, kot so nasipališča, ob poteh ipd. Tako kot npr. plavica in kokalj tudi poljski mak ni pri nas popolnoma avtohtona rastlina, ampak se je razširil z gojenjem žit. Takšne rastline, ki so prišle k nam že davno, z razvojem poljedelstva od neolitika naprej, imenujemo arheofiti. Poljski mak je enoletnica, s slabo razraslim steblom, dlakava, njeni cvetovi so relativno veliki in živo rdeče barve. Ima dva čašna lista in štiri venčne liste. Če mak nabiramo, se venčni listi zelo hitro osujejo. Prašniki so številni, črni, brazda pa je ploščata, žarkasto razširjena. Plod je mnogosemenska glavica, ki se odpira z majhnimi luknjicami, skozi katere se osipavajo drobna semena. Iz sorodnikov poljskega maka – druge vrste tega rodu – pridelujejo opija ali pridobivajo makova zrna za pecivo.

Cvetlico mak imamo tudi na znamki,ki jo je leta 2009 izdala Pošta Slovenije v seriji žitni pleveli.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 6. Jun 2020 at 17:08

0 ogledov

Zveza prijateljev mladine Slovenije - odprte prijave za letovanja otrok 2020
Letošnje počitnice 2020 bodo za otroke verjetno največje bogastvo, ki jim ga bomo omogočili. Po krizi z epidemijo je povpraševanja po letovanjih bistveno več kot lani, saj so se finančne stiske v družinah s krizo poglobile. Zato na ZPM upajo, da bodo lahko na letovanja peljali čim več otrok. Prijave se pri nekaterih naših organizatorjih letovanj že zbirajo. Preverite pri “svojem” društvu ali so prijave že odprte. Več informacij najdete na https://www.zpms.si/2020/05/22/letovanja-2020-prijave-odprte/

Sat, 6. Jun 2020 at 17:00

0 ogledov

Priporočila Planinske zveze Slovenije po preklicu epidemije koronavirusa
Priporočila Planinske zveze Slovenije za hojo po planinskih poteh, zavarovanih plezalnih poteh, turno kolesarjenje, turno smučanje, alpinizem, športno plezanje v plezališčih in športnih dvoranah, ostale dejavnosti v gorskem svetu ter ob obisku planinskih koč po preklicu epidemije koronavirusa.S sprostitvijo protikorona ukrepov, se sproščajo omejitve pri planinski dejavnosti. Z 18. 5. 2020 so lahko planinske koče odprle vrata tudi za strežbo v notranjih prostorih, možno je tudi prenočiti. Za individualno rekreacijo odpirajo vrata tudi plezalni centri.  S 23. 5. 2020 se sproščajo tudi omejitve na področju športnih programov, tako da se lahko ponovno izvajajo športne dejavnosti v športnih objektih in na površinah za šport v naravi (tudi v športnih objektih, ki so sestavni del vzgojno-izobraževalnih zavodov). Vadba je dovoljena registriranim športnikom, prav tako pa je dovoljena tudi prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, obštudijska športna dejavnost, šport invalidov, športna rekreacija in šport starejših. Med vse navedeno seveda spadajo tudi planinske dejavnosti vseh oblik, treningi in vadba športnega plezanja ter tečaji in usposabljanja … Dovoljeno je tudi izvajanje vseh športnih tekmovanj do vključno državne ravni, in sicer v panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem, za zdaj brez prisotnosti gledalcev. Cilj priporočil PZS je zmanjšanje tveganja za okužbe. Še vedno je treba ob izvajanju športnih dejavnosti upoštevati navodila NIJZ OSNOVNA PRIPOROČILA za vse dejavnosti v planinstvu: 1. Osebno zdravjeDejavnosti se udeležite le popolnoma zdravi. Bodite odgovorni in ostanite doma v primeru kašljanja, kihanja, izcedka iz nosu, splošnega slabega počutja … in s tem preprečite potencialno širjenje okužbe. 2. Varnostna razdalja 1.5 mUpoštevajte varnostno razdaljo 1.5 m. V izjemnih primerih, ko tega ni možno zagotoviti, uporabite zaščitno masko za nos in usta. 3. V nahrbtniku razkužilo in masko za nos in ustaPoleg osnovne planinske opreme in opreme, ki je nujna za varnejše izvajanje določene planinske dejavnosti, imejte v nahrbtniku manjšo stekleničko razkužila za roke in zaščitno masko za nos in usta, lahko tudi ruto.  4. Uporaba opremeUporabljajte lastno opremo. Skupno opremo razkužite pred uporabi.Čiščenje plezalne opreme s kemičnimi sredstvi se odsvetuje, saj le ta lahko poškodujejo plastične in tekstilne dele, razgrajujejo pa tudi vlakna in spreminjajo sestavo spojin v materialu. S tem oprema spremeni lastnosti in lahko v ključnih trenutkih popusti. Podjetje PETZL, ki poleg proizvodnje plezalne opreme, v svojih laboratorijih in središčih testira vso opremo, svetuje:72-urno karanteno opreme oz.ročno čiščenje opreme s toplo vodo, ki ima temperaturo največ 65° in tekočim milom, ki ima pH območje med 5,5 in 8,5.Sušenje opreme naj poteka kot je navedeno v priloženem tehničnem navodilu. Ta ukrep bo zmanjšal tveganje za okužbo, ni pa 100 %. S tem razlogom uporabljajte izključno svojo opremo in si je ne izposojajte. 5. Običajne navadeIzogibajte se rokovanju, objemanju, pitju iz steklenice drugega ... 6. TveganjeNa vsako dejavnost se predhodno dobro pripravite in jo načrtujte. Dejavnosti se lotite le, če imate primerno znanje in izkušnje in primerno opremo, ki jo znate uporabljati. Izberite cilje, ki ste jim kos in niso na meji vaših fizičnih in psihičnih zmožnosti. Svetujemo, da se v gore podate skupaj z vodnikom Planinske zveze Slovenije ali gorskim vodnikom. Predhodno preverite njihovo usposobljenost in pristojnosti.Upoštevajte priporočila Planinske zveze Slovenije - Varneje v gore. 7. Velikost skupineVelikost skupine določa narava planinske dejavnosti. V večjih skupinah je težje obdržati priporočeno varnostno razdaljo. Izogibajte se izletov in krajev z veliko ljudi.  8. PrevozSvetujemo lasten prevoz. V primeru dejavnosti v bližini, pomislite tudi na možnost, da pot do izhodišča opravite s kolesom. Pri uporabi javnega prevoza ali avtobusnega prevoza upoštevajte navodila, ki jih za to področje predpiše NIJZ. 9. Prva pomoč in nujni primeriDelujte v skladu s splošno veljavnimi smernicami in dodatno uporabite zaščitno masko za nos in usta. DODATNA PRIPOROČILA za posamezne planinske dejavnosti: a. Planinarjenje, pohodništvo, turno smučanje in gorski tek:Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si). b. Zelo zahtevne planinske poti oz. planinske poti, ki so opremljene s tehničnimi varovali:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Uporabljajte rokavice, ki nimajo odprtih prstov. Ne dotikajte se obraza in na vrhu si razkužite roke.3. Ohranjajte varnostno razdaljo. Če je mogoče, večjo kot pa priporočeno razdaljo med dvema sidrnima točkama.4. Pri vzpenjanju in sestopanju prehitevajte le, kjer je možno zagotoviti varnostno razdaljo in ni potrebe po pripenjanju. c. Turno kolesarjenje:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Večja hitrost zahteva večjo varnostno razdaljo - med vožnjo navkreber 5 metrov, med spusti in na ravnini 20 metrov. 3. Prehitevanje naj bo izvedeno hitro in le, če je mogoče ohraniti 1,5 metra bočne razdalje. d. Zavarovane plezalne poti:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Če je na vstopu že več ljudi, se takšnemu območju izognite. 3. Uporabljajte rokavice, ki nimajo odprtih prstov. Ne dotikajte se obraza in na vrhu si razkužite roke.4. Ohranjajte varnostno razdaljo. Če je mogoče, večjo kot pa priporočeno razdaljo med dvema sidrnima točkama.5. Pri vzpenjanju prehitevajte le, kjer je možno zagotoviti varnostno razdaljo in ni potrebe po pripenjanju.6. Po izstopu območje čim prej zapustite. 7. Po zavarovani plezalni poti NE SESTOPAJTE! e. Alpinistične ture:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Na varovališču naj bosta največ dve osebi.3. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.4. Razkuževanje rok pred in po turi. f. Športno plezanje v naravnih plezališčih in balvanih na prostem1. Upoštevajte osnova priporočila za dejavnosti v planinstvu.2. Redno razkuževanje rok.3. Pri vpenjanju vrvi v vponke si ne pomagajte z usti. Med plezanjem se ne dotikajte obraza z rokami.4. Uporabljajte svojo opremo: plezalke, vrvi, vponke, kompleti, varovala …5. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.6. Svetujemo uporabo tekočega magnezija, ki je na osnovi alkohola (30 %). Ni nadomestilo za razkužilo! g. Plezalne dvorane in telovadnice s plezalno steno:1. Upoštevajte osnova priporočila za dejavnosti v planinstvu.2. Upoštevajte varnostno razdaljo 2 m, ki velja za dejavnosti v prostoru.3. Pred vstopom v dvorano, pred začetkom in po koncu dejavnosti, si je potrebno obvezno umiti ali razkužiti roke.4. Pri vpenjanju vrvi v vponke si ne pomagajte z usti. Med plezanjem se ne dotikajte obraza z rokami.5. Uporabljajte svojo opremo: plezalke, vrvi, vponke, kompleti, varovala …6. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.7. Svetujemo uporabo tekočega magnezija, ki je na osnovi alkohola (30 %). Ni nadomestilo za razkužilo!8. Dvorano je treba redno prezračiti s pomočjo prepiha.9. Treba je poskrbeti za razkuževanje občutljivih površin, kot so stikala, kljuke, ograje ...10. Splošna priporočila naj bodo smiselno izobešena na vhodu in na več vidnih mestih v objektu. h. Priporočila ob obisku planinskih koč:1. Razkužite si roke ob prihodu, po uporabi sanitarij in po prijemanju površin, ki se jih obiskovalci množično dotikajo.2. Ohranjajte zadostno medosebno razdaljo tako pri gibanju v koči kot pri odlaganju lastne opreme.3. Uporabite zaščitno masko za nos in usta ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrijejo nos in usta (ob vstopu v objekt in gibanju v objektu). Za mizo in v sobah niso potrebne.4. Upoštevajte navodila, ki so v kočah nameščena oz. navodila osebja koč.5. Ne uporabljajte otroških igral (kjer so igrala pri kočah).6. V primeru načrtovane nočitve v koči rezervirajte nočitev vsaj tri (3) dni pred prihodom in uporabite lastno spalno rjuho za večkratno uporabo. Če vseeno pride do nesreče:1. ostanite mirni in ohranite prisebnost,2. ocenite položaj in zaščitite sebe in ponesrečenca pred neposrednimi nevarnostmi,3. nudite prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti.4. pokličite na številko 112 ali v primeru slabega signala pošljite kratko sporočilo na številko 112 - sporočite, KDO ste, KAJ in KJE se je zgodilo, KDAJ se je zgodilo in KOLIKO je ponesrečencev. Upoštevajte navodila operaterja in pozneje gorskih reševalcev. Zavedajte se, da pomoč lahko pride šele čez nekaj ur in s tem razlogom je obvezna oprema v nahrbtniku še kako pomembna za življenje! Ob odgovornem ravnanju drug do drugega ne pozabite na odgovoren odnos do narave in smeti ne puščajte na poteh, pri planinskih kočah ali na izhodiščih, ampak jih odnesite domov in tam odložite v ustrezne zabojnike. Varno in odgovorno pri planinski dejavnosti. Vir: Planinska zveza Slovenije

Sat, 6. Jun 2020 at 16:52

0 ogledov

Virtualni sprehod po razstavi skulptur Ivana Meštrovića iz zbirke Narodnega muzeja v Beogradu
Narodni muzej Srbije (srbsko Народни музеј Србије, Narodni muzej Srbije) je največji in najstarejši muzej v Beogradu, Srbija. Ustanovljen je bil 10. maja 1844. V sedanjo zgradbo je bil preseljen leta 1950 in svečano odprt 23. maja 1952. Muzejska zbirka se je od ustanovitva povečala na več kot 400.000 predmetov. Med njimi so tudi tuje mojstrovine. Zgradba Narodnega muzeja Srbije je bila leta 1979 razglašena za spomenik kulture posebnega pomena. Muzej poseduje kipe od zgodnjega rimskega obdobja do 20. stoletja. Jugoslovanska zbirka ima 850 del, zbirka tujih umetnikov pa več kot 50. Najbolj znane so zbirke kipov Ivana Meštrovića (96 del), Tome Rosandića, Antuna Augustinčića, Frane Kršinića, Césarja Baldaccinija, Aristidea Maillolja, Georgea Minneje, Kaija Nielsena, Riste Stijovića, Matije Vukovića in Julije Knifer. Vabljeni na virtualni sprehod in ogled skulptur Ivana Mestrovića iz zbirke Narodnega muzeja v Beogradu v 3 D virtualni turneji.  https://virtualbook.eu/listings/exhibition-of-sculptures-by-ivan-mestrovic-belgrade-serbia/?fbclid=IwAR0c3jw7TU9PmyKD6nt3Fdhw7maLyVy6Fm3JI05m2OcNB6M3zzaCCA85Xv0

Sat, 6. Jun 2020 at 16:46

0 ogledov

Jagode so sladke znanilke poletja
Majske kraljične so končno dozorele in kar slišimo jih lahko, kako se nam ponujajo: »poglejte nas, pojejte nas!« No, dobro, prav verjetno si njihove vzklike le domišljamo, a čisto iz trte izvito to spet ni – rastline svoje sladke, barvite in nasploh mamljive plodove pač ustvarjajo zato, da jih živali (to smo, hočeš nočeš, tudi ljudje) z užitkom pojedo in raznesejo njihova semena daleč naokrog. Ker je človek čudna žival, ki si glavo nesprestano beli z na videz nepomembnimi mislimi, želi vedno vedeti nekaj več. Jagoda je okusna, sladka, sočna, mmm, dobra – to ve vsaka žival, ki jo je že kdaj probala (na primer polži, oni to dobro vedo). Jagode so na trgovskih policah skoraj vse leto, a številni prisegajo le na tiste, ki zrastejo na domačem vrtu. Čas, ko bo jagod v izobilju tako na vrtovih kot v številnih nasadih po Sloveniji, je tik pred vrati. Plodovi dozorijo od zgodnjega do poznega poletja (odvisno od sorte), največ jih je na izbiro med majem in julijem. Sort je veliko, vsem pa je skupna rdeča barva ter sadeži sladkega in aromatičnega okusa – za tega jagode potrebujejo dovolj sonca. Bogate z vitamini, minerali in vlakninami Jagode so odličen vir vitamina C in minerala mangana, zelo dober vir prehranske vlaknine, joda in folata, pa tudi številnih drugih, za naše telo pomembnih mikroelementov: bakra, kalija, biotina, fosforja, magnezija, vitamina B6 in omega-3 maščob (v obliki alfa-linolenske kisline). Poleg tega imajo nizko kalorično vrednost, saj 100 gramov jagod vsebuje 33 kcal (137 kJ). Za primerjavo: podobno kalorično vrednost imajo tudi borovnice in maline (37 kcal oziroma 156 kJ), medtem ko grozdje vsebuje 70 kcal (292 kJ), banane pa kar 92 kcal (384 kJ) na 100 gramov. Več informacij na https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/9058-jagode-sladke-znanilke-poletja-5-2018

Sat, 6. Jun 2020 at 16:38

0 ogledov

Jagodičevje: zdrava popestritev poletnega jedilnika
Jagodičevje poleg sladkorjev, kislin in prehranske vlaknine vsebuje veliko vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi. Zaradi prijetnega sladko-kislega okusa ga imajo radi tako odrasli kot otroci in je priljubljena osvežitev poletnega jedilnika. Lahko ga naberemo v naravi, na gozdnih jasah in zaraščenih travnikih, odlično uspeva v nasadih in na domačih vrtovih. Nekatere vrste obrodijo tudi v loncih. Uspeva od pomladi do pozne jeseni in je kakovosten vir hranil, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Uživajte ga veliko, izbirajte pestroJagodičevje vsebuje raznovrstne spojine, ki imajo antioksidativni učinek. Eni najpomembnejših naravnih antioksidantov so fenolne spojine, med katerimi so v jagodičevju najpogostejši antocianini. Odgovorni so za značilno rdečo, vijoličasto in modro barvo. Intenzivna obarvanost pomaga tudi pri razmnoževanju rastline, saj privablja živali, ki raznesejo semena in s tem poskrbijo za širitev vrste. Vsebnost različnih fenolnih spojin v jagodičevju je med drugim odvisna od vrste, lokacije rasti in zrelosti ob pobiranju, divje rastoče jagodičevje jih večinoma vsebuje več. Biorazpoložljivost (dostopnost za naš organizem) fenolnih spojin iz jagodičevja je praviloma manjša, kot je njihova vsebnost v sadežih, zato je priporočljivo uživati čim bolj pestro paleto različnih sadežev in si s tem zagotoviti dovolj velik vnos teh rastlinskih antioksidantov. Jagodičevje je tudi dober vir vitamina C (askorbinska kislina), vsebuje nekaj vitamina E in betakarotena (provitamin A), ki so prav tako dobri antioksidanti, ter vitamina K. Vsebuje še minerale, kot so kalij, kalcij, magnezij in fosfor, ter naravno prisotne sladkorje (prevladujeta fruktoza in glukoza), je tudi bogat vir topne in netopne prehranske vlaknine. Več informacij na : https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/10317-jagodicevje-zdrava-popestritev-poletnega-jedilnika-5-2020

Sat, 6. Jun 2020 at 16:34

0 ogledov

POsnetek webinarja - Finančni instrumenti in razvoj borz
Dne 21.5.2020 se je začela serija brezplačnih webinarjev z naslovom: Denar, kriptovalute in blockchain tehnologija po »korona času«. Organizatorji serije vebinarjev so : FKPV - Fakulteta za komercialne in poslovne vede (www.fkpv.s) , aplikacija PalmaBot (www.palmabot.com) ter portal Kriptovalute.si (www.kriptovalute.si) in Abitura Celje(www.abitura.si). Namen serije brezplačnih webinarjev je odstiranje tančic in razbijanje mitov o investicijskih in borznih financah. Omenjene teme želimo približati prvenstveno študentom FKPV in ostali zainteresirani javnosti. Pod okriljem FKPV, ki kot prva slovenska fakulteta izvaja izbirni predmet »Uporaba blockchain tehnologije in kripto valut«, bodo ostali soorganizatorji prispevali svoje znanje in izkušnje na aktualnem področju. Korona kriza je dodobra zatresla cel svet, hkrati pa so digitalne rešitve doživele izjemen pospešek, ki mu danes kar ni videti konca. To vpliva na spremembe v gospodarstvu in financah, kar pa zahteva hitro prilagoditev podjetij, družbe kot celote in vsakega posameznika. Razumevanje le-teh in aktivno ukrepanje pomeni ključno razliko med zdajšnjimi in bodočimi poraženci ali zmagovalci. Spomnimo na naslednji rek "Kdor spi, ta zamudi." Posnetek webinarja z naslovom Finančni instrumenti in razvoj borz - z dne 28.5.2020    si lahko pogledate na
Teme
mak

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Spomladanski mak je že pordečil travnike