SI
SDS predlaga ustanovitev nacionalnega pokojninskega sklada
Predsednik SDS Janez Janša, evropska poslanka Romana Tomc in poslanec SDS mag. Andrej Šircelj so danes predstavili predlog zakona o slovenskem demografskem skladu, ki ga je poslanska skupina SDS vložila v parlamentarni postopek.
V Fokusu
Aktualno

Četrtek, 25. april 2019 ob 16:34

Odpri galerijo

»Demografija je eden ključnih problemov Slovenije in tudi širše Evrope. Slovenija se že nekaj desetletij spopada z iskanjem ustreznih rešitev na ta demografski  izziv, osrčje tega izziva je starajoče se prebivalstvo. Slovenija ima osmo najstarejše prebivalstvo na svetu, kar poleg vsega ostalega prinaša tudi velikanski pritisk na pokojninske izdatke,« je na tiskovni konferenci uvodoma dejal Janša.

Nato je povedal, da imamo pri nas solidarnostni pokojninski sistem, kar pomeni, da iz živega dela zaposlenih in delodajalcev vplačujemo v pokojninski sklad oziroma sklad pokojninskega zavarovanja. »Tako gre praktično ves denar iz rok v usta,« je dejal in dodal, da je v okviru državnega premoženja, s katerim razpolaga Slovenija oz. slovenska država veliko premoženja, ki ga je ustvarila generacija, ki je danes upokojena. »Torej ni res, da je bilo celotno njihovo minulo delo pojedeno in zapravljeno sproti. Dobršen delež tega minulega dela je v obstoječem državnem premoženju. Žal pa se kot država nismo bili sposobni organizirati tako, da bi vse vrste prihodkov iz državnega premoženja šle predvsem v pokojninski sklad, v sklad iz katerega bi se izplačeval del pokojnin tako, da bi  se na ta način glede na demografsko sliko, ki se žal poslabšuje, zmanjšal pritisk na gospodarstvo, na zaposlene in na delodajalce,« je poudaril predsednik SDS. Ob tem se bo po njegovih besedah ta pritisk v prihodnosti še dodatno krepil, »v kolikor se ne bomo sposobni organizirati tako, da bo pokojninski sklad popolnjen tudi s prihodki iz državnega premoženja.« 


Ob tem je predsednik stranke spomnil, da je bilo v preteklosti že kar nekaj poizkusov, da se demografski sklad ustanovi, vendar pa noben poskus ni bil uspešen, predvsem zaradi razlik v stališčih vladnih strank v preteklih dveh, treh mandatih. »Bilo je vloženih nekaj osnutkov zakonov, a noben ni doživel neke uskladitve, večinoma so se procedure zapletle okoli vprašanja, kateri del državnega premoženja gre v ta demografski sklad,« je spomnil Janša in dodal, da smo se v SDS zato odločili, da te dileme presekamo. »Danes smo v proceduro vložili zakon o demografskem skladu, s katerim se pravzaprav ustanavlja nacionalni pokojninski sklad, na katerega bi se preneslo vse državno premoženje,« je povedal. »Večina prihodkov od tega premoženja, bodisi ko gre za prodajo tega premoženja, bodisi ko gre za najemnine, dividende in druge prihodke od kapitala od premoženja, ki je v tem skladu, bi se namenila za izplačevanje pokojnin,« je na kratko delovanje sklada orisal Janša in dodal, da se na ta način doseže dva cilja, in sicer izboljšamo položaj upokojencev, ki je v veliki meri izpod ravni, ki jo je stopnja razvitosti slovenske države danes sposobna zagotavljati in razbremeni se delodajalce in delavce tega pritiska, ko je in bo potrebno vedno več sredstev namenjati za izplačevanje pokojnin. 

»Gre tudi za stransko posledico tega predloga, ki je pozitivna, v smislu poenostavljanja upravljanja celotnega državnega premoženja, ki je sedaj razdeljeno na SDH, družbo za upravljanje, različne sklade in deleže, ki so na različnih mestih. To vse skupaj terja veliko birokracije, veliko denarja, ki se ustvarja, se poje, veliko denarja gre za samoupravljanje, velik problem je z nadzorom, s transparentnostjo, zato predlagamo ta zelo poenostavljen pristop, ki zagotavlja, da se potem s celotnim državnim premoženjem, ki služi predvsem namenu polnjenja pokojninske blagajne upravlja tako, kot se običajno upravljajo podrobni skladi v drugih državah, ki obstajajo, in sicer z nekim soglasjem in konsenzom, ki v državah parlamentarne demokracije izhaja zgolj iz parlamenta,« je opisal predsednik strank in dodal, da prav zato predlagamo obliko upravljanja, kjer je skupščina tega sklada Državni zbor. »V organih, ki neposredno izvajajo samo upravljanje bi bila zagotovljena, ob izpolnjevanju vseh potrebnih strokovnih kriterijev, takšna zastopanost kot je v Državnem zboru. Torej upravljanje s celotnim državnim premoženjem ni odvisno od večine ali manjšine, ki ima oblast, ampak je to upravljanje nacionalnega pomena. Pa tudi nadzor je sproten in niso potrebne neke naknadne revizije,prepiri,« je pozitivne lastnosti predvidenega načina delovanja sklada opisal Janša. 

»S tem, ko so v organih tega sklada predstavniki oblasti, zagotavljamo, da je prisoten nek najširši možen konsenz, ki je v primerih upravljanja takšnega sklada izjemnega pomena. Ljudje morajo imeti i zaupanje, da bo sklad, ki bo razpolagal z veliko  finančno močjo, služil svojemu namenu, torej polnjenju pokojninske blagajne, plemenitenju tistega dela prihodkov, ki se namenjajo za to, da sklad raste, in iz tega vidika pristopa, ki ga predlagamo, vabimo tudi vse ostale parlamentarne stranke, da se nam pridružijo pri oblikovanju končne rešitve,« je povedal predsednik stranka. Ob tem je dodal, da je SDS odprta za morebitne dodatne predloge, tako kot gre za upravljanje, kot gre za delitve. »Vložili smo torej zakonski predlog, ki je odprt. Edino, kar je osrednja točka tega predloga, torej to, da se celotno premoženje prenese na ta pokojninski sklad, je  izhodišče na katerem vztrajamo, ker sicer ostajamo v vodah dosedanjih prepirov,« je dejal Janez Janša, ki je zaključil, da je naš odgovor na številne dileme »nacionalni pokojninski sklad, v katerega gre celotno premoženje, ki je sedaj na različnih upravljalcih.« 
  
Romana Tomc je uvodoma naštela nekaj številk, ko potrjujejo dejstvo, da v Sloveniji nujno potrebujemo spremembe na pokojninskem področju in da bi potrebovali novo in celovito pokojninsko reformo, hkrati pa seveda tudi dodatne instrumente, ki bodo okrepili pokojninski sistem in povišali slovenske pokojnine. »Kot veste, je bila zadnja reforma v času vlade Slovenske demokratske stranke. Narejena je bila leta 2012, začela je veljati leta 2013. Njeni rezultati so jasni – za nekaj let, približno za eno desetletje se je zaustavilo padanje pokojnin in okrepila se je stabilnost pokojninskega sistema oziroma zmanjšal pritisk na proračun. V takratnem zakonu je bil predstavljen tudi slovenski demografski sklad kot ena izmed rešitev, ki mora biti uveljavljena v določenem času, vendar v vseh teh letih do te rešitve ni prišlo,« je dejala Romana Tomc. 

Nato je nadaljevala: »Danes smo v situaciji, ko imamo v Sloveniji približno 620.000 upokojencev. Letni prirast upokojencev v letih, kadar ni napovedana pokojninska reforma, je približno 5000 starostnih upokojencev na leto in ta številka se bo zaradi demografije še povečevala v naslednjih letih. Iz razmerja, ki je bilo leta 2009 1:1,66 glede tega, koliko imamo upokojencev in koliko imamo tistih, ki v pokojninsko blagajno vplačujejo, to se pravi zavarovancev, iz tega razmerja smo prišli na 1:1,52. To je eno izmed najnižjih, če ne najnižje razmerje med zavarovanci in upokojenci v celotni Evropi. In demografska slika v Sloveniji in pritisk na pokojninsko blagajno je prav tako eden največjih v Sloveniji,« je izpostavila evropska poslanka. 

»Pokojnine so nizke. Povprečna pokojnina neto znaša približno 700 evrov. Če upoštevamo, kakšna je pokojnina tistih, ki so 40 let vplačevali v pokojninsko blagajno od neke nizke osnove, potem vidimo, da smo prišli na številko, ki je pod pragom revščine. Za 40 let delovne dobe in vplačevanja prispevkov moški dobi v Sloveniji od najnižje pokojninske osnove samo 480 evrov in mora biti deležen tudi dodatnih socialnih pomoči, da sploh pride čez prag revščine,« je opozorila Romana Tomc. Nato je izpostavila, da velikokrat slišimo trditev, ki je splošno uveljavljena, po njeni oceni pa popolnoma napačna, češ da je pokojninska blagajna uravnotežena. »Pokojninska blagajna ni uravnotežena, ker če bi bila, potem bi vplačani prispevki zadostovali za izplačilo vseh pokojnin v Sloveniji, pa ne. V časih, ko imamo gospodarsko rast in dobro situacijo v gospodarstvu, je doplačilo iz proračuna približno milijarda evrov, toliko je namreč znašalo lansko leto. V kolikor so časi malce slabši, takšne smo že doživeli nekaj let nazaj, in glede na ohlajanje gospodarske rasti, se nam spet obetajo, potem znaša prispevek iz proračuna približno milijardo in pol evrov. Torej ne moremo trditi, da je pokojninska blagajna uravnotežena,« je povedala Romana Tomc in poudarila, da je to tudi eden izmed razlogov, zakaj predlagamo ustanovitev oziroma delovanje slovenskega demografskega sklada. 

»In kakšna je bistvena razlika med tem, ali se sredstva v pokojninsko blagajno vplačuje direktno iz proračuna ali pa iz nekega sklada? To je predvsem v njegovi namenskosti. Če so sredstva skoncentrira v skladu, potem sta njihov namen in poraba popolnoma določena in teh sredstev ni mogoče uporabljati za kakršne koli druge namene. To pa je tudi osnovni cilj demografskega sklada, torej, da z nekim stabilnim virom sredstev pripomoremo k temu, da pokojnine ne bodo več 480 evrov, ampak bistveno višje, in za to, da bodo imele stabilne pokojnine, dobre pokojnine oziroma boljše pokojnine tudi generacije za nami,« je zaključila evropska poslanka. 
Poslanec SDS mag. Andrej Šircelj pa je dejal, da nov zakon o demografskem skladu prinaša predvsem združitev državnega premoženja pod eno streho v eno delniško družbo. »Zakaj? Da se zagotovi varno in učinkovito financiranje pokojnin. Z vidika sedanjega upravljanja to pomeni, da se bo premoženje, ki ga danes upravljajo SDH, KAD, Družba za upravljanje in svetovanje, pod določenimi pogoji tudi premoženje DUTB, združi v eno pravno osebo, kar bo prineslo precejšnje sinergijske učinke na tem področju,« je povedal poslanec SDS. Spomnil je, da smo združitev državnega premoženja predlagali že pred leti, ko je nastal SDH, ko so se določene pravne osebe že  združile, a ne dokončno in ne v eno pravno osebo. »To nameravamo narediti sedaj, predvsem zato, da se zmanjšajo tveganja za pokojnine in da se zagotovijo večji donosi za upokojence, skratka da bo več denarja za upokojence,« je povedal poslanec SDS. Nato je tudi navedel, kako naj bi se delili dobički, ki ga bo ta nova družba, slovenski demografski sklad, ustvarila. »Predlog je v razpravi in mi smo pripravljeni tudi na drugačne predloge, ampak ta predlog, ki naj bi zagotavljal varnost in donosnost tega premoženja in ki bi zagotavljal povečanje premoženja je: 50% dividend in 10% kupnin od prodaje premoženje bi šlo neposredno za pokojnine, 50% kupnin od prodaje premoženja bi šlo za poplačilo dolgov, s tem za manjšo obremenjenost prihodnjih generacij, 50% premoženja bi šlo v akumulacijo v dodatne investicije, da se plemeniti premoženje, hkrati bi tudi 40% kupnin od prodaje premoženja šlo v investicije in plemenitenje tega premoženja. To pomeni ne le, da se zagotovi stabilno financiranje pokojnin, ampak tudi vedno večje donose in zato tudi vedno večjo varnost za pokojnine  ter za dostojne pokojnine,« je povedal poslanec SDS. 

Poudaril je, da bi ta sklad začel delovati takoj po sprejemu zakona na podlagi korporativnih načel, torej na podlagi transparentnosti, skrbnosti, preglednosti, gospodarnosti, torej tistih načel, ki so mednarodno priznana glede upravljanja premoženja. 

»Posebno poglavje je namenjeno tudi komunikacijam z državo in državnimi organi, kjer predlagamo sledljivost teh komunikacij, odprtost, transparentnost in popon nadzor nad to družbo, kjer je skupščina Državni zbor, imamo pa tudi 13 članski nadzorni svet in 3 člansko upravo,« je še povedal poslanec SDS mag. Andrej Šircelj. Poslanec je še dodal, da so vsa natančna določila glede delovanja zapisana v samem zakonu. 

Ob novinarskem vprašanje o tem, zakaj ta zakon vlagamo danes, glede na to, da bi se moral KAD v Demografski sklad  preoblikovati že leta 2015, je predsednik SDS ponovil, da smo kar nekaj časa opazovali poizkuse koalicijskih strank, da se  poenotijo glede tega vprašanja, ampak se niso. »Prihajali so z različnimi rešitvami, glavna ovira, da  se niso poenotili, pa je, da so si te institucije, ki upravljajo z državnim premoženjem, fevdno razdelili med sabo,« je povedal Janša in dodal, da za zato ni prišlo do uskladitve in verjetno tudi do konca tega mandata na tak način te uskladitve ne bo. »Zato smo se odločili, da to presekamo. Mislim, da realnih argumentov proti našemu predlogu. To je tudi edini način, da se ta situacija in to licitiranje, kaj, kdo, kam preseka. Torej, da je to vse skupaj združeno in da je namen jasen in nesporen« je še povedal predsednik SDS in dodal, da želi veliko uspeha tistemu, ki bo iskal  v našem predlogu zakona kaj neracionalnega.  »Naš predlog no bistveno poenostavil velik del problemov, ki so sedaj požrli veliko davkoplačevalskega denarja,« je dejal Janša in dodal, da bomo veseli morebitnih bolj učinkovitih rešitev. 

Na vprašanje o tem, da bo organe upravljanja imenovala politika, pa Janša odgovarja, da politika ljudi na položaje v organe upravljanja imenuje tudi sedaj, »kakorkoli potem to skrivajo prek raznih obvodov. Imenuje pa to samo en del politike, in to za premoženje, ki ni samo od enega dela politike. To je premoženje tistih, ki so ga ustvarjali in tisti volijo na državnozborskih volitvah svoje predstavnike vseh političnih strank, in ne le tistih, ki so trenutno v nekem mandatu v vladi,« je še povedal predsednik SDS. 

Romana Tomc pa je poudarila, da  SDS prevzema aktivno vlogo pri reševanju stanja v pokojninski blagajni in reševanju pokojnin nasploh. »Zadnja pomembnejša sprememba je bila, kot že rečno, leta 2012. Od takrat dalje so bile bele knjige, so bile ideje, so bili zapisi v koalicijskem sporazumu, a s e nobeden od njih ni uresničil. Od leta 2013 smo izgubili šest let, ko bi se premoženje v korist upokojencev že lahko akumuliralo.« je povedala evropska poslanka in dodala, da »ne moremo čakati dlje in prevzemamo pobudo ter vabimo vse ostale da se nam pridružijo. 

»Pokojninski sklad je dobra rešitev, kar dokazujejo dobro delujoči skladi drugod po Evropi in po svetu. To je pozitivna rešitev, ki omogoča tudi največji družbeni konsenz,« je še poudarila Romana Tomc. 

VIDEO: Tiskovna konferenca

Vir: sds.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 19. Feb 2020 at 10:11

0 ogledov

Splošna bolnišnica Celje : nezakonitosti - 3 proti 0
Aktualnosti dogodkov in odmevov v javnosti  povezanimi z Splošno bolnišnico Celje zadne tedne ne zmanjka. Če to ravno primerno za ustanovo, zavod kjer bi naj  bila prvotna naloga zdravje občanov, občank ter vse povezano stem in na način ki ga veleva stroka, predvsem medicinska in poklici, ki so kompaktibilni in delujejo z roko v roki z temeljnim poslanstvom , presodijo naj uporabniki. Odmevajo dogodki ki so tam , pa kljub temu daleč vstran od potrebnega, normalnega in zdravega in normalnega delovanja. Politična  in nezakonita odstavitev Ferjanca 1:0(višje sodišče dokončno) Višje delovno sodišče je potrdilni sodbi, podpisani 05.02.2020, skoraj v celoti sledilo razsodbi Delovnega sodišča v Celju in potrdilo, da je bil Marjan Ferjanc novembra 2017 nezakonito razrešen s položaja direktorja Splošne bolnišnice Celje. Razsodba je dokončna, pravnomočna in na njo ni pritožb. Vračilo nenamensko porabljenega denarja za sanacijo SB Celje 2:0 Celjski bolnišnici grozi oziroma nad glavo vidi zavrnjena pritožba  na zahtevek ki ga že prej podal inšpektorat za porabo proračuna, ki je že prej ugotovil nezakonito, nesmotrno in ne namensko porabo strogo namensko dodeljenih sredstev za reševanja zagat okoli plačevanja dobaviteljem. Po tej sveže izdani odločbi o zavrnitvi pritožbe,   je jasno da mora Splošna bolnišnica Celje mora vrniti 924 tisoč evrov nenamensko porabljenih sredstev. Nezakonito izvzetje Branka Gabrovca iz  seznama kandidatov ta poslovnega direktorja SBC 3:0 Celjsko delovno sodišče je namreč v prvi sodbi ugotavljalo, da je bila izločitev Branka Gabrovca s seznama kandidatov za poslovnega direktorja ter posledično imenovanje nove direktorice nezakonito, višje delovno sodišče pa je sodbo vrnilo na prvo stopnjo z zahtevo, da mora delovno sodišče v Celju najprej ugotoviti, ali je Gabrovec sploh izpolnjeval pogojem razpisa za direktorsko mesto. Višje delovno sodišče namreč meni, da bi moralo celjsko delovno sodišče v prvi fazi preverjati ali je Gabrovec dejansko izpolnjeval pogoje razpisa, kar bi bila podlaga za nadaljno odločanje o tem, ali je bil postopek imenovanja zakonit. Sodni postopek se tako po dobrem letu vrača na začetek. Že takrat je bilo sicer veliko govora o tem, da naj bi bili v ozadju interesi takrat vladajoče stranke SMC, kateri Guček Zakoškova tudi pripada. Glavni player, predsednica razpisne komisije Splošne bolnišnice Celje mag. Barbara Tiselj, strankarska kolegica nove direktorice in vladna članica sveta zavoda bolnišnice. Sledila je nagrada v obliki dela na Ministrstvu za Zdravje. Potem pa je ni več na radarju. Celjsko delovno sodišče tudi v drugo pritrdi Branku Gabrovcu, takratnemu kandidatu, oziroma izločenemu iz seznama kandidatov. Kot je znano, ga je razpisna komisija pred dvema  izločila iz postopka izbora, kot da ne izpolnjuje zahtevanih pogojev glede vodstvenih izkušenj. Gabrovec je uspelo tudi v drugo , se pravi da je v času razpisa izpolnjeval pogoje.   Ob nastopu pravnomočnosti sodbe  sedanja direktorica bolnišnice Margareta Guček Zakošek  ob »podpori« ali brez česarkoli in kogarkoli  poskrbeti za dostojen odhod, v kolikor je to sploh možno, obenem pa počakati na razplete določenih »spoduciranih« okoliščin ki mečejo slabo luč na delo, poslovanje in ugled SB Celje, ki ga je imela mnogo več kot v danem trenutku. Gabrovčev odvetnik, Igor Inkret , ne izključuje morebitno tožbo oziroma pravdni postopek povezan z   zahtevkom za odškodnino. Razburljivo in razburkano, ki si ga najmanj želimo! V.K.T.

Wed, 19. Feb 2020 at 10:00

0 ogledov

VIDEO: Bivši župan Maribora dr. Andrej Fištravec se umika iz politike v zasebno sfero
Prejšnji teden se je nekdanji župan Mariboradr. Andrej Fištravec, ki so ga na oblast pripeljali jugurtno granitni protesti, zaradi katerih je odstopil dotedanji mariborski župan Franc Kangler, sporočil, da se umika iz politike in podaja v zasebne vode. Ob tej priložnosti je Fištravec sporočil, da svojo aktivno vlogo v mestni politiki pušča za seboj, in bo svojo pozornost namenil drugim projektom izven politične sfere. Prav zaradi tega je predlagal spremembo imena svetniške skupine, in sicer iz Liste župana Andreja Fištravca v Klub samostojnih svetnikov, ki ima v MS MO Maribor tri svetnike, v mestnih četrtih pa še sedem svetnikov.  VIDEO pogovor z dr. Andrejem Fištravcem o razlogiuih za umik iz političnega življenja:

Wed, 19. Feb 2020 at 09:41

0 ogledov

Združenje za slovensko besedo o zlorabi državne proslave ob kulturnem prazniku
Objavljamo sporočilo za javnost Združenja za slovenso besedo, ki je opozorilo o podli zlorabi letošnje proslave kulturnega praznika, ki so jo snovalci pripravili v nasprotju s pesnikovim duhom in sporočilom, ki ga prinaša njegova Zdravljica kot slovenska državna himna. France Prešeren si je v Zdravljici, ki je slovenska državna himna, želel svet brez prepira. Tako narodi kot dobri ljudje ob vseh različnostih zmorejo brez njih. Letošnja državna proslava ob prazniku slovenske kulture, na kateri so bile podeljene po Prešernu poimenovane nagrade, ni izhajala iz pesnikovega duha. Šla je mimo njega, kakor da ga ni. Na to kaže tudi odsotnost nagrajenca za izvirno literarno ustvarjanje – kljub opaznim dosežkom na tem področju. Prav tako so bili, ne prvič, prezrti slovenski kulturniki, ki živijo in delajo na slovenskem narodnem ozemlju izven meja Republike Slovenije. Nihče ne more iskreno reči, da je bila letošnja proslava ob kulturnem prazniku zasnovana in izvedena brez misli na prepir. Prav nasprotno: s svojo izzivalno pritlehnostjo in izrazno primitivnostjo, ki je bila uperjena zoper velik del slovenskih državljanov in njihovo izročilo, je bila preračunana provokacija in je izločevalno politiko ukoreninila tudi v kulturi. Takšno politiko, ki jo je z zanikovanjem in izbrisovanjem slovenske zgodovine v starejših obdobjih ter z njenim ponarejanjem v novejših ukoreninila na področju znanosti. Združenje za slovensko besedo ostro protestira proti takšni zlorabi in poziva vse Slovence in državljane Slovenije, da ostanejo zvesti Prešernovim idealom edinosti, sreče in sprave. Predsednikdr. Stane Granda

Wed, 19. Feb 2020 at 08:48

0 ogledov

Celje: Mestni svetniki nominirali 14 prejemnikov priznanj MO Celje. Častni občan Janko Hartman
Celjski mestni svet je na prvi seji  v tem letu, sicer enajsti v tem mandatu, soglasno potrdil štirinajst nominirancev za letošnje celjske grbe, priznanja Mestne občine Celje, ki jih je predlagala komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade. Kot navaja predsednika KVIAZ-a, Janko  Požežnik,« je med predlogi bili veliko dobrih predlogov, nekateri prav gotovo odličnih. Na podlagi tega   je bila opravljena razprava ob upoštevanju utemeljitev predlagateljev je bilo med podanimi predlogi  najprej na delovnih telesih in danes na seji Mestnega sveta potrjenih štirinajst imen ali pravnih oseb ali društev. Naziv častnega meščana Celja bo prejel Janko Hartman za izjemen arhitekturni prispevek pri razvoju knežjega mesta in svoj čas(skoraj do sredine 90 let) tako rekoč glavni arhitekt za stanovanjsko gradnjo v Celju. Zlati celjski grb bo šel v roke Tomažu Benčini za dolgoletno uspešno vodenje Cinkarne Celje in prispevek k razvoju celjskega gospodarstva. Srebrni celjski grbi  bodo podeljeni med magistrico Marijana Kolenko, Ekonomsko šolo Celje in Nogometnim klubom Celje, bronaste  pa bodo v roke prejeli dr. Borut Batagelj, Lenart Horvatič in  Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje. 11 aprila bo Mestna občina Celje podelila tudi šest kristalnih grbov za odličnost v celotnem študijskem obdobju, ki jih bodo prejeli Lucija Dežan, Hana Fideršek, Sara Jeromel, Lea Kukovičič, Nuša Ofentavšek in Hana Šrot. Celjani živimo v dokaj zdravem okolju, s tem da imamo podedovano tudi nekaj bremen, predvsem okoljskih, ki potrebujejo dolgoročno strategijo, ukvarjanje na več nivojih ter predvsem uporabo stroke katera bo brez pritiska »naročnika« daje rezultate ki jih daje sama  in ni samopostrežba za instant pričakovane informacije, da se jih da čim prej v »promet«, da bi se dosegel nek učinek v javnosti v obliki alarmantnih informacij na eni strani, na drugi z parcialnim povzemanjem, pa še to netočnim po domače temu rečemo  šlampasto, površno, z točno znanim namenom, žal v napačno smer in »željo« prepotrebno škodovati drugemu. Ena od svetnic, ki jo je zaneslo, kljub svetniškim izkušnjam, si je s pomočjo medijev dvignila »rejting« z prstom navzdol, ko je  v časopisnem »tematskem« intervju okvalificirala župana za vsevednega in edino zveličavnega ter da drži ljudi mesto, celo okolico v šahu, da je alfa in omega daleč naokoli, ter je njegov vpliv neizmeren z dodanimi atributi, ki jih je opisovala v prej omenjenem intervjuju. To  jo je pripeljalo do tega da si je pridelala »prijazen« nagovor odvetnika da prekliče omenjene atribute pripisane županu in da se opraviči za diskvalifikacije. Vse to sodi v repertoar žalitve obdolžitve in v kolikor se izkaže za resnično«kaznivo« dejanje, kar je daleč od resničnega.  Gospa svetnica iz svetniške skupine DeSUS, Brigita Čokl, je z cmokom v grlu, z vso potrebno dramaturgijo in patetiko, ki v takšnih okoliščinah in trenutkih je prepričala bore malo, verjetno še samo sebe ne dovolj, oziroma bolj slabo. Mestni svet je povabil strokovnjakinje in NIJZ(nacionalnega inštituta za javno zdravje  in ministrstva za okolja in prostor k  predstavitvi izsledkov  analiz, ki so jih pripeljali do rezultatov, ki so daleč od tistega kar je bila javnost »seznanjena« kako slabo skrbi občina za bodoče generacije ter da zavaja glede onesnaženosti na področju stare Cinkarne in okoli nje. V prvem delu razlage  kar se zamenjavo zemljin  ob in okrog celjskih vrtcev tiče,  gre po terminskem planu. Stanje kljub  predimenzioniranosti  okrog tega tečejo kot je bilo dogovorjeno med vsemi deležniki. Tudi v primeru Stare Cinkarne  in lokacijami povezanimi z njo niso takšne  kot so sprva, ali več krat omenjene kot katastrofalne in podobno. Celo tako daleč je  prišlo da je ovaditelj  iz neke civilne  kvazi okoljske iniciative prijavil mestno občino in državo da so v Celju na točno določenih lokacij  spravljenih, zasutih, nevarni odpadki brez nadzora ter da ogrožajo, zdravje državljanov do ne vem kakšne stopnje  ter da bo vse kar tem nekje v bližini » v kratkem zbolelo, pomrlo in da,v kolikor se to ne uredi, da se moramo Celjani in okoličani »seliti » v druge dele Slovenije.  Na to prijavo je Ministrstvo za okolje in prostorje odreagiralo z temeljito raziskavo omenjenih parcel , prijavljenih lokacij in še kaj več. Rezultati teh  temeljitih in dragih raziskav, sondaž in sanacij po opravljenih raziskav kažejo da tam na preiskanih lokacijah ni NEVARNIH odpadkov. MO Celje Tukaj si je že mnenjski rdeči karton prislužil tako kot  velikokrat do sedaj, brez posledic, dežurni »ekološki » skrbnik za celotno Celjsko kotlino,  Boris Šuštar CI . Vlogo ekološkega in siceršnjega zdraharja  si več kot »zasluži«  V takšnih primerih je po mojem zelo zaželeno, da v kolikor  ne obstoja neka pravna oblika sankcioniranja, vsaj neko telo,  se ustanovi razsodišče za ljudi takšnega kova, ki nekaznovano straši občane, širi neresnice, ogroža vsakdanji mir občanov, kot da bomo že jutri »zombije«  imenuje Celje za Slovenski Černobil.  Pozerstvo, nastopaštvo in zdraharstvo so nekaj od tega kar ga opiše kot nekonsistentnega  za področja ki bi bil kot  »zaskrbljen« državljan. Kvečjemu maska za nekoga, ki se rad  usede prem medije, tisti ki so mu seveda naklonjeni, žarometi ga osvetlijo in se mu domišljijska avra zasije do   nezaslišanih razmer ko mu začne škodovati, njemu, največ pa občane, ki jih straši in neutemeljeno in ustvarja zmedo ne v obliki strahu  tem več v spremembi načina življenja  pri someščanih, ki si zaslužijo mirno in spodobno in sebi primeren življenjski slog in ritem.    Preostali del seje  je poskrbel za mirnejši potek vprašanj povezanimi  z imenovanji predstavnikov občine  v svetih zavodov ter spremembami namembnosti določenih lokacij za  prostorske posege  ki so potrebne in v interesu lokalne skupnosti. Vane K. Tegov

Tue, 18. Feb 2020 at 18:25

173 ogledov

Petrol podpisal pogodbo z rusko družbo Renova Group, ki se nahaja pod sankcijami Združenih držav Amerike
Poslanska skupina SDS je na predsednika komisije za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje glede javnofinančnih in drugih posledic sklenitve memoranduma med družbo Petrol d.d. in rusko družbo, ki je na seznamu družb, proti katerim so ameriške oblasti uvedle sankcije. Družba Petrol d.d., Ljubljana je največja slovenska energetska družba, največji slovenski uvoznik, ena največjih slovenskih družb po prihodkih in ena največjih slovenskih trgovskih družb. V Strategiji upravljanja kapitalskih naložb je klasificirana kot pomembna naložba. Poleg gospodarskega interesa ima družba Petrol za Republiko Slovenijo tudi velik strateški in varnostni pomen, saj omogoča zagotavljanje in oblikovanje varnostnih rezerv nafte v Republiki Sloveniji.   Republika Slovenija je neposredni lastnik 10,10% družbe Petrol, poleg nje pa je lastnik te družbe še Slovenski državni holding (SDH) z 12,68% lastniškim deležem in Kapitalska družba d.d. (KAD) s 8,27% lastniškim deležem. Skupaj je torej Republika Slovenija neposredni in posredni lastnik 31,05% družbe Petrol.   Tržna kapitalizacija družbe Petrol je na dan 13.2.2020 znašala dobrih 811 milijonov evrov, kar pomeni, da je vrednost države v tej družbi (neposredno in posredno) znašala dobrih 252 milijonov evrov. Družba Petrol zagotavlja pomemben vir prihodkov državnega proračuna, zaradi česar ima uspešnost poslovanja te družbe vpliv tudi na javne finance. foto Petrol.eu Renova Group in Viktor Felixovich Vekselberg na seznamu sankcioniranih Na spletnih straneh družbe Petrol je v sporočilu za javnost z dne 10.9.2019 (Družba Petrol vstopa na trg daljinske energetike v Rusiji) navedeno, da je predsednika Vlade RS Marjana Šarca na obisku v Ruski federaciji, med 10. in 11. septembrom 2019, spremljala izbrana gospodarska delegacija, katere del je bila tudi družba Petrol. Nadalje je navedeno, da je bil podpisan memorandum o sodelovanju družb T Plus grupa (T+) in Petrol d.d., Ljubljana na projektih optimizacije sistemov za daljinsko ogrevanje v Rusiji. Glavni cilj memoranduma je vzpostavitev partnerstva in razvoj dolgoročnega, učinkovitega in vzajemno koristnega sodelovanja med T Plus grupo, ki je največje zasebno rusko podjetje za proizvodnjo toplote in električne energije ter družbo Petrol d.d., Ljubljana, ki resno vstopa na dotični trg v Rusiji. Skupni cilj memoranduma je izvajanje sporazumov o tehnični in poslovni optimizaciji daljinskega ogrevanja v regijah, kjer je T Plus grupa prisotna. Družba T Plus grupa je del ruske družbe Renova Group. Predsednik in lastnik Renova Group je Viktor Felixovich Vekselberg, katerega premoženje je ocenjeno na več kot 11 milijard ameriških dolarjev (s čimer se ga uvršča na 119 mesto najbogatejših ljudi na svetu). Med uradnimi dokumenti objavljenimi na svetovnem spletu je zavedeno, da se Viktor Felixovich Vekselberg in družba Renova Group nahajata pod sankcijami Združenih držav Amerike (ZDA). Sankcije s strani ZDA so bile uvedene 06.4.2018 zaradi vmešavanja v ameriške predsedniške volitve leta 2016. Viktorju Felixovichz Vekselbergu pa so ZDA tudi zamrznile njegovo premoženje. Na spletni strani ameriškega finančnega ministrstva (The U.S. Department of the Treasury's Office of Foreign Assets Control – OFAC) je objavljen seznam družb in oseb, proti katerim so uvedene sankcije oziroma prepoved poslovanja. Na seznamu sta tudi družba Renova Group in Viktor Felixovich Vekselberg, kar pomeni, da sta bila pod sankcijami tudi v času podpisa memoranduma z družbo Petrol. Glede na to, da je informacije o lastništvu družbe T Plus grupa oziroma  družbe Renova Group in Viktorju Felixovichu Vekselbergu mogoče pridobiti iz javno dostopnih virov zelo hitro in brez stroškov, je popolnoma nerazumljivo, da so Vlada RS, Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) in Slovenska obveščevalno - varnostna agencija (SOVA) dopustili podpis memoranduma. Do podpisa je prišlo celo med uradnim obiskom vlade Marjana Šarca v Ruski federaciji. Očitno je, da so popolnoma odpovedali (namerno ali nenamerno) oziroma opustili svoje dolžnosti vsi, ki bi morali tovrstne stvari preveriti, od SOVE, MZZ, in predsednika Vlade RS, pa do organov upravljanja in nadziranja družbe Petrol ter organov upravljanja in nadziranja Slovenskega državnega holdinga (SDH). Kršenje sankcij je s strani ZDA običajno sankcionirano z omejitvijo poslovanja pravnih in fizičnih oseb, ki omogočajo preboj sankcij. Družba Petrol je torej zaradi kršitve sankcij potencialno izpostavljena morebitnim povračilnim ukrepom s strani ZDA. To bi seveda imelo za družbo Petrol negativne finančne posledice, kar bi se v končni fazi poznalo v nižjih prihodkih državnega proračuna iz naslova dividend in zmanjšanju vrednosti državnega premoženja. Posledica podpisa memoranduma družbe Petrol z družbo, proti kateri so uvedene sankcije s strani ZDA, pa hkrati pomeni tudi kompromitiranje družbe Petrol, upravljalca SDH in Vlade RS. Zaradi podpisa memoranduma pod okriljem Vlade RS lahko pride do neugodnih posledic na drugih področjih transatlantskega sodelovanja, saj je Vlada RS neposredno omogočila kršenje sankcij OFAC, oziroma takšnega dejanja ni preprečila.     V poslanski skupini SDS glede na vse navedeno predlagajo nujno sejo, po razpravi pa sprejmejo naslednji sklepi: 1.    Komisija DZ za nadzor javnih financ (Komisija) zahteva od Vlade Republike Slovenije, da kot skupščina naloži Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) pripravo poročila glede sklenitve memoranduma o sodelovanju družb T Plus grupa (T+) in Petrol d.d., Ljubljana in ga v roku 30 dni posreduje Državnemu zboru. 2.    Komisija predlaga, da pristojni organi (Vlada RS kot skupščina SDH oziroma organi upravljanja in nadziranja družbe Petrol d.d.) sprejmejo sklep o umiku podpisa iz memoranduma  o sodelovanju družbe T Plus grupa (T+) in družbe Petrol d.d., Ljubljana.   3.    Komisija predlaga, da Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pripravita podrobno poročilo o tem, ali je pri podpisu memoranduma o sodelovanju družbe Petrol d.d., Ljubljana in  družbe T Plus grupa (T+) prišlo do kaznivih dejanj opustitve dolžnosti ravnanja s strani odgovornih oseb, kakor tudi iz naslova pranja denarja in financiranja terorizma in o tem v roku 30 dni poročata Državnemu zboru.

Tue, 18. Feb 2020 at 12:12

1613 ogledov

RAZKRIVAMO IMENA TISTIH, KI SO ZBIRALI VSE O POLITIKIH SAB IN SMC IN CELO O NJIHOVIH OTROCIH!
Šarec, ki se zdaj na vse možne načine bori za predčasne volitve, pa naj bi bil fasciniran nad informacijami, ki jih dobiva iz takšnih virov, zato naj bi verjel v uspeh te strategije in na podlagi tega tudi "zaostril" svojo retoriko v javnosti. Zbirale naj bi se čisto vse "uporabne informacije": Od tega, ali je kdo kdaj in kje kaj "napihal", do prepirov v družinah, jointov pri otrocih, pretepov v šolah in tako naprej ...). Informacije naj bi se zbirale tudi iz arhivov, pa ne samo o (teh) politikih SMC, Desusa in SAB, ampak tudi o njihovih sorodnikih. Prek posrednikov, naj bi Damirju Črnčecu dostavili sezname ljudi, ki jih je treba informativno obdelati. Po informacijah Požareporta naj bi bile glavne tarče posamezniki iz prijateljskega kroga gospodarskega ministra in prvaka SMC Zdravka Počivalška, poslanci SMC, poslanci stranke DeSUS in tudi Stranke Alenke Bratušek. Tako naj bi se Šarčevi zaupniki med kriminalisti začeli pospešeno ukvarjati, citiramo naše vire, "s Počivalškovimi delnicami Term Olimia", ki so uradno sicer prodane, in privatizacijo Term Olimia nasploh ter znanim Počivalškovim prijateljem Izidorjem Krivcem in "privatizacijo Celjskih mesnin". Zbirale pa naj bi se čisto vse "uporabne informacije". Od tega, ali je kdo kdaj in kje kaj "napihal", do prepirov v družinah, jointov pri otrocih, pretepov v šolah in tako naprej.  prek posrednikov - dostavili sezname ljudi, ki jih je treba informativno obdelati. Po naših informacijah naj bi bile glavne tarče posamezniki iz prijateljskega kroga gospodarskega ministra in prvaka SMC Zdravka Počivalška, poslanci SMC, poslanci stranke DeSUS in tudi Stranke Alenke Bratušek. Tako naj bi se Šarčevi zaupniki med kriminalisti začeli pospešeno ukvarjati, citiramo naše vire, "s Počivalškovimi delnicami Term Olimia", ki so uradno sicer prodane, in privatizacijo Term Olimia nasploh ter znanim Počivalškovim prijateljem Izidorjem Krivcem in "privatizacijo Celjskih mesnin". - Zbirale naj bi se čisto vse "uporabne informacije". Od tega, ali je kdo kdaj in kje kaj "napihal", do prepirov v družinah, jointov pri otrocih, pretepov v šolah in tako naprej ... Preko Matjaža Jerkiča, namestnika direktorja kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi naj bi se zbrale informacije, te pa naj bi potovale preko kopij depeš do Francija Kregarja, svetovalca v kabinetu ministra za notranje zadeve, do Črnčeca in predsednika vlade. Vir:pozareport.si
Teme
sds SDS predlaga ustanovitev nacionalnega pokojninskega sklada Janez Janša Romana Tomc andrej šircelj Tiskovna SDS

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

SDS predlaga ustanovitev nacionalnega pokojninskega sklada