SI
Jožef Horvat NSi: Šarec & Levica – generatorji neustavnosti
V Fokusu
Novice

Sobota, 23. marec 2019 ob 19:33

Odpri galerijo

Na dan enakonočja, ko se je poslovila zima in bi morali radostno pozdraviti pomlad, smo politiki Nove Slovenije z resnimi skrbmi v državnem zboru (DZ) spremljali ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819-B), ki ga je z izglasovanim vetom zahteval državni svet.

Brez kančka odgovornosti je Šarčeva koalicija, skupaj z Levico in Jelinčičem, histerično jurišala na rebalans proračuna RS za leto 2019 in za 1,13 milijarde evrov brez zagotovljenih trajnih virov povečala izdatke sektorja država glede na leto 2018. To je prav tisti del DZ, ki ima eno milijardo idej, kako razdeljevati javni denar in niti ene ideje o tem, kako omogočiti lažje ustvarjanje denarja v gospodarskem sektorju.

Zakaj je Slovenija zapisala fiskalno pravilo v Ustavo RS?

Slovenija se je k temu zavezala z Zakonom o ratifikaciji Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (Fiskalni pakt; začetek veljavnosti: 1. 1. 2013), ki ga je 19. 4. 2012 sprejel DZ. Zato je 24. maja 2013 DZ sprejel spremembo 148. člena Ustave RS, ki se glasi:

148. člen

(proračun)

Vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v proračunih države.

Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo.

Z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, se določijo način in časovni okvir izvajanja načela iz prejšnjega odstavka, merila za določitev izjemnih okoliščin in način ravnanja ob njihovem nastopu.

Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu.

Na podlagi 148. člena Ustave RS je DZ šele 10. 7. 2015 z 62 glasovi sprejel Zakon o fiskalnem pravilu, s katerim se ureja tudi delovanje Fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega državnega organa. Fiskalni svet je bil v DZ potrjen šele 21. 3. 2017 s 73 glasovi.

Zakaj bi bilo dobro, če bi Slovenija dosledno spoštovala fiskalno pravilo in mnenje Fiskalnega sveta?

Zato, ker bi edino na ta način Slovenija lahko izpolnjevala tudi 2. člen Ustave – ”Slovenija je pravna in socialnadržava” tudi v času gospodarske krize. Zavedati se moramo, da ima ekonomski cikel štiri faze:

ekspanzija (boom)
upočasnitev (slowdown)
recesija (recession)
okrevanje (recovery).
Če danes makroekonomisti ugotavljajo upočasnitev oziroma ohlajanje gospodarstva (UMAR je pravkar znižal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 3,4-odstotno rast BDP (rast izvoza le 2,2 %!), potem ko je v jesenski napovedi pričakoval 3,7-odstotno rast. Napoved za 2020 je znižal s 3,4 na 3,1 odstotka. Leta 2021 naj bi bila rast nekaj pod tremi odstotki), potem vemo, da bo gospodarstvo prej ali slej v recesiji. Gre pač za ekonomske zakonitosti, ki pa jih predsednik vlade Šarec očitno še ni absolviral, saj Levica tovrstnih ekonomskih kompetenc po njenem kurikulumu ne zahteva. Tisti, ki so posvečeni in lahko kdajkoli vzamejo, tisti pač ne razumejo, da je potrebno v času debelih krav intenzivno misliti na čas suhih krav, ki v vsakem primeru pride.

Fiskalni svet je neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike. Njegova osnovna naloga je spremljanje spoštovanja fiskalnega pravila, srednjeročno uravnoteženih prihodkov in odhodkov brez zadolževanja ter izvajanja predpisov EU, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah.

Zakaj rebalans proračuna RS za leto 2019 ni v skladu z Ustavo RS?

Zato, ker nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019. Ta je po mnenju Fiskalnega sveta v trenutnih okoliščinah neustrezna. Ob predvidenem ohranjanju ugodnih gospodarskih razmer se bo namreč stanje javnih financ, tako po oceni Fiskalnega sveta kot tudi Vlade RS, strukturno poslabšalo. Zaskrbljujoče je, da bo predvsem z gospodarsko rastjo spodbujeno rast prihodkov spremljalo pretežno trajno povišanje izdatkov, ki hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.

Rebalans predvideva v letu 2019 povišanje izdatkov sektorja država za 1,13 miljarde evrov glede na leto 2018. Takšna raven izdatkov je po mnenju Fiskalnega sveta določena v nasprotju z zakonodajo. Določila Zakona o fiskalnem pravilu bi bila namreč spoštovana ob povečanju celotnih izdatkov sektorja država za okoli 870 milijonov evrov, kar bi z izjemo lanskega leta predstavljalo najvišjo rast izdatkov po letu 2009. Fiskalna pravila v trenutnih razmerah tako zahtevajo le omejevanje prehitre rasti izdatkov in zagotovitev zadostnega nominalnega presežka za ohranitev strukturnega ravnotežja sektorja država, ki je bil v preteklih dveh letih že dosežen. Fiskalni svet ocenjuje, da s fiskalnimi pravili usklajeno povečanje izdatkov ne bi omejevalo vlade pri zasledovanju njenih ciljev, ampak bi bilo doseganje teh izvedeno na način, ki ne bi ogrožalo srednjeročne vzdržnosti javnih financ in s tem blaginje prebivalstva na dolgi rok.

Prav ogroženost srednjeročne vzdržnosti javnih finance pa kaže na kršitev 2. odstavka 148. člena Ustave RS. Od tod izhaja naša trditev, da rebalans proračuna RS za leto 2019 ni skladen z Ustavo RS. O slednjem seveda lahko sodi le ustavno sodišče.

Na tem mestu želim opozoriti še na dolg centralne države, ki na dan 31. 1. 2019 znaša 30.681,01 milijonov evrov (to je 1.500,71 milijonov evrov več kot 31. 12. 2018) oz. 63,2% BDP.

Dolg bomo vračali še 100 let!

Preprosta ugotovitev je, da živimo na račun naših potomcev. Kdaj bo Slovenija sposobna poplačati dobrih 30 milijard evrov glavnice in še obresti povrh? Pri Šarec & Levica dinamiki čez 100 let! In ko se zavemo, da živimo na račun naših otrok in otrok naših otrok, trčimo na vprašanje morale.

Brezglavo trošenje javnega denarja, in na ta način kupovanje javnomnenjske podpore, ki se bo kmalu razpočila kot milni mehurček, pa kaže na ekonomski hazard, na ustavni hazard, na socialni hazard in na moralni hazard Šarčevega peterčka in Levice.

Vir: http://nsi.si/

 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 20. Feb 2020 at 19:19

119 ogledov

VIDEO: Franc Bogovič: V finančni perspektivi 2021/27 morajo ostati sredstva kohezije in za kmetijstvo neokrnjena
V Bruslju je te dni vroče, kajti države članice se s komisijo pogajajo o sresstvi, ki naj bi jih bile deležne v novi finančni perspektivi. Da bo na razpolago manj denarja, je povsem jasno po tem, ko je iz evropske unije izstopilo Združeno kraljesrvo, ki je v evropsko blagajno prispevalo krepko čez 70 milijard evrov. Po mnenju evropskega poslanca Franca Bogoviča ELS/EPP si mora slovenska pogajalska stran prizadevati, da sredstva za kohezijsko politiko in kmetijstvo ostanejo na enaki ravni kot v prejšnji finančni perspektivi. Slovenija to pa je seveda naloga vlade Marjana Šarca v odhajanju, mora odgovoriti na ključna vprašanja, kaj se bo financiralo iz EU sredstev, da bodo ta čim bolj učinkovito in hitro počrpana. VIDEO:

Thu, 20. Feb 2020 at 18:58

151 ogledov

NMK bo postala celjski NVP (Naš Veliki Ponos) - končno premik na bolje!?
Svetniki Mestni svet MO Celje  so v torek  na 11. redni seji sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Glazija. Na podlagi potrjenega in sprejetega  odloka bo stavba na Glaziji, poljudno  imenovana tudi “Naša mala klinika”, po dolgih letih s končno zaživela in  bo dobila vsebine, ki bodo dajale primerno temu življenje in  utrip tako da bo namesto Medicinskega centra Glazija v njej po novem prostora za gostinske, poslovne, upravne, trgovske in zdravstvene dejavnosti, v zgornjih dveh etažah pa bodo tudi stanovanja. Zeleno stavbo na Glaziji, bolj poznano pod imenom “Naša mala klinika”, je leta 2010 začelo graditi podjetje Reparo, v njej pa naj bi po prvotnih načrtih domoval Medicinski center Glazija. Zgodba se je klavrno končala še preden bi v stavbi zaživel medicinski center. Leta 2012 je namreč podjetje Reparo zaradi dolgov končalo v stečaju, stavba pa je kot del stečajne mase pristala na dražbi. Za njim je enako usodo doletela tudi izvajalca ki je takrat slišal na ime CMC. In  je bila samo zelena stavba pa še kaj drugega je bilo zelenega, predvsem divje rastlinje okoli same stavbe. Leta 2018 za okoli 2,5 milijona evrov kupilo podjetje VOC Ekologija. To je najprej napovedovalo, da se bo držalo prvotnih načrtov in bodočega namena in vzpostaviti medicinski center, a so v podjetju načrte  kar kmalu predrugačili,  zato je bilo to potrebno spremeniti oziroma spremembo potrditi z spremembo namembnosti objekta, kar so mestni svetniki potrdili v  naredili  v torek. Za realizacijo, oziroma gradnjo in dokončanje  je bilo potrebno sprejeti odlok po katerem se mora tudi sama klasifikacija objekta spremeniti. To so naredili so na 11. redni seji celjski mestni svetniki  ki so sprejeli odlok po katerem se je klasifikacija “Naše male klinike” spremenila iz zdravstvene stavbe v večnamensko stavbo z različnimi dejavnostmi.  Dve tretjini etaž se namenja gostinskim, poslovnim, upravnim, trgovskim, zdravstvenim in storitvenim dejavnosti, ostala tretjina pa bo namenjena za stanovanja. Glede na samo infrastrukturo v neposredni bližini ter nedaleč vstran  dvom o kvalitetnem sobivanju z raznovrstnim spektrom dejavnosti in objektov ni bojazni da bi bili kakršnekoli preglavice z zapolnjevanjem  samega objekta z želenimi vsebinami. Ob sicer zeleni barvi objekta ki bo ostala in s pomočjo odločitve oziroma sprejetja odloga  na Mestnem svetu pričakujemo da je odločitev investitorja  modra ter da s pomočjo pametnih vsebin objekt ima tudi svetlo perspektivo in dolgoživost pred seboj. Le poklopiti se morajo vse dejavniki med seboj! V.K.T.

Thu, 20. Feb 2020 at 15:18

255 ogledov

Romana Tomc: Lahko Šarec v Bruslju škoduje Sloveniji?
Danes popoldne bodo predstavniki držav članic v Bruslju nadaljevali s pogajanji o večletnem finančnem okvirju EU, na podlagi pogajalskega predloga, ki ga je pripravil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.Slovenijo na današnjih pogajanjih zastopa predsednik vlade v odhodu, Marjan Šarec. Evropska poslanka Romana Tomc komentira: "Vsi se strinjamo, da je tako veliko zmanjšanje kohezijskih sredstev, kot ga je predlagal Charles Michel, za Slovenijo nesprejemljivo. Toda, če nečemu nasprotujemo, moramo imeti tudi jasna stališča, kaj želimo doseči. Dejstvo je, da bo do zmanjšanja sredstev najverjetneje prišlo, lahko pa škodo poskušamo zmanjšati. To so pogajanja in pogajalske spretnosti so zelo pomembne." Predlog Evropskega sveta predvideva precejšnje zmanjšanje sredstev za kohezijske države, med njimi tudi Slovenijo. Slovenija predloga, po navedbah državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve, ki se je prvega kroga pogajanj udeležil v ponedeljek, ne bo podprla, ker ne naslavlja ključnih prioritet Slovenije v pogajanjih. Te so ohranitev kohezijskih sredstev na ravni predloga, po katerem bi Slovenija prejela 3,1 milijarde evrov, čim manjše znižanje sredstev za zahodno Slovenijo, in povečanje sredstev za razvoj podeželja. "Vse kaže, da Marjan Šarec v Bruselj prihaja brez jasno oblikovanih pogajalskih izhodišč. Brez konstruktivnih in utemeljenih predlogov nas nihče ne bo jemal resno. Ni čudno, da izgubljamo ugled. Tako kot je bil nenavaden način odstopa Marijana Šarca, so nenavadne tudi njegove reakcije po odstopu. Te nakazujejo, da ga vodijo osebne zamere in da mu interesi Slovenije niso prioriteta. S takim neprofesionalnim načinom nastopa in brez jasne strategije, kaj Slovenija v teh pogajanjih želi doseči in kaj je za nas realno, ne moremo pričakovati, da bomo v bitki za evropska sredstva uspešni," je zaključila evropska poslanka Romana Tomc.

Thu, 20. Feb 2020 at 15:02

183 ogledov

Franc Breznik: Slovenija bi lahko bila pilotna država na področju geotermalne energije
»Prednost geotermalne energije je konstantna proizvodnja. Ne moremo govoriti o zelenih zgodbah in zeleni Sloveniji, hkrati pa biti ujetnik naftnega lobija. Bodimo vzor za mlado generacijo. Če zmanjšamo stroške energije, lahko zagotovimo višje plače. Geotermalna energija je torej odličen primer socialne politike,« je na seji poudaril predsednik Odbora za kmetijstvo Franc Breznik.Članice in člani Odbora za kmetijstvo so na 17. seji ponovno razpravljali o geotermalni energiji kot okoljsko sprejemljivem viru energije, priložnosti za razvoj kmetijstva in turizma ter proizvodnji električne energije. Na eni od prejšnjih sej je odbor namreč sprejel sklep, da jim odgovorna ministrstva v roku šestih mesecev pripravijo nabor ukrepov za učinkovito izrabo geotermalne energije. Predsednik odbora Franc Breznik je uvodoma pojasnil, da je Odbor za kmetijstvo že opravil analizo z idejami in načrti na področju geotermalne energije, prav tako pa so si ogledali primere dobre prakse v sosednjih državah. Od pristojnih predstavnikov institucij si zato želi konkretne odgovore in predloge ter pojasnilo, zakaj do danes na odbor ni bil naslovljen noben predlog, ki bi izboljšal koriščenje geotermalne energije. »Imeli ste sedem mesecev časa, da se pripravite na to sejo, čas je, da sprejmemo določene sklepe in se pripravimo na kohezijska sredstva, ki predvidevajo vlaganje tudi v koriščenje energije s pomočjo geotermalne energije,« je poudaril poslanec in pojasnil, da želi odbor odpreti konstruktivno razpravo s strokovnjaki, ki se spoznajo na ta obnovljiv vir, katerega prednost je predvsem izredno konstantna proizvodnja. .@FrancBreznikSDS: Na področju #GeotermalnaEnergija smo se poenotili praktično vsi poslanci pa vendar se nič ne premakne. Ne vem več, koliko lobijev in najrazličnejših birokratskih zapor obstaja, da se tako resen projekt, ki nima nobenih negativnih vidikov, nikamor ne premakne. pic.twitter.com/mTC7TjDCwO — SDS (@strankaSDS) February 19, 2020 Poslanec SDS Franc Breznik je poudaril, da je zadnjega pol leta trdo delal na projektu geotermalne energije, in da ga »veseli, da smo vsi poslanci odbora spoznali, da gre za pomemben vir energije in prebojni moment, ki je možen v Sloveniji.« »Ne moremo govoriti o zelenih zgodbah in zeleni Sloveniji, hkrati pa biti ujetnik naftnega lobija,« je prepričan poslanec, ki se obenem čudi birokratskim oviram, ki ne dopuščajo izvedbe resnih projektov, s katerimi se vsi strinjajo. V Sloveniji je po njegovih besedah 42 občin z geotermalnimi vrtinami, ne samo na severovzhodnem delu države, temveč tudi drugod, »celo v Ljubljani, ki bi lahko zahvaljujoč geotermalni energiji postala prava zelena prestolnica.« »Pojdimo od besed k dejanjem, bodimo vzor za mlado generacijo, ki se zbira na protestih in od nas želi, da nekaj storimo v tej smeri,« dodaja Breznik, ki poudarja, da je v začetku treba narediti predvsem korak naprej na področju kaskadnega izkoriščanja geotermalne energije, ki bi pripomoglo k razširitvi steklenjakov, razvoju sušilnic sadja, turizma… Breznik je prisotnim dejal še, da si morajo vsi čim bolj prizadevati za spremembe na tem področju: »Če zmanjšamo stroške energije, lahko zagotovimo višje plače. Gre torej za odličen primer socialne politike.«  Breznik je v nadaljevanju naštel primere dobre prakse iz tujine: »Hrvaška gradi že drugo geotermalno elektrarno, z manjšim geotermalnim potencialom od Slovenije se Švica ogreva z močjo 1,73 GW iz geotermalne energije. Glavno mesto Islandije, Reykjavik, se z geotermalno energijo v celoti ogreva že od leta 1928. Nemčija ima slab geotermalni potencial, a kljub temu raziskujejo možnosti na tem področju, saj se zaradi pretirane fotovoltaike srečujejo z nestabilnostjo energije.« Opozarja, da je Slovenija v zimskem času skoraj popolnoma odvisna od uvoza sadje in zelenjave, medtem ko imamo velik potencial za doma pridelano zelenjavo brez pesticidov. Potreba po električni energiji narašča, zato se Breznik sprašuje, iz katerega vira bomo čez nekaj let ob povečanem številu električnih avtomobilov polnili naša vozila. »Upam, da bo v bližnji prihodnosti med slovenskimi obnovljivimi viri tudi geotermalna energija. Postavimo si ambiciozne cilje,« je zaključil Breznik, ki je prepričan, da bi geotermalno elektrarno morali začeti graditi že v naslednjih dveh letih. Poslanec SDS Bojan Podkrajšek je še dodal, da veliko odgovornost, da Slovenija na področju geotermalne energije ni storila koraka naprej, nosijo predvsem posamezna ministrstva, zato bi bilo treba konkretno navesti imena institucij in ljudi, kjer se zadeva zatakne. »Poslanci se z volitvami menjamo, na odgovornih institucijah pa že vrsto let ostajajo nekateri isti ljudje, zato se lahko ta zgodba še ponovi,« je sklenil Podkrajšek. Ob koncu je predsednik odbora Franc Breznik prekinil sejo, ki se bo nadaljevala, ko bo Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pripravila potrebno dokumentacijo. Vir: sds.si Foto: DZ RS (Matija Sušnik)

Thu, 20. Feb 2020 at 14:48

147 ogledov

Pametne vasi v Sodražici
V Sodražici se je 14. februarja 2020 odvijalo zanimivo omizje, ki je pritegnilo veliko pozornost tudi med mladimi. V ospredju so bile Pametne vasi in vprašanje, kako razvijati Sodražico in njeno okolico po tem konceptu in v smeri ohranjanja poseljenega, obdelanega in privlačnega podeželja. Dogodek se je v organizaciji evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) in v sodelovanju z Občino Sodražica odvijal v Gasilskem domu Sodražica, omizje, na katerem so sodelovali evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), Irena Marn z Občine Ribnica, mladi kmet in profesor geografije Ernest Pirnat ter prof. dr. Franc Pohleven, zagovornik trajnostne predelave lesa s čim večjo dodano vrednost, pa je povezoval župan Občine Sodražica Blaž Milavec.   Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP) je uvodoma predstavil osnovno evropsko vizijo koncepta Pametnih vasi, s katerim bi se podeželje razvijalo v smeri, da bi se zmanjšal razvojni zaostanek, ki ga ima podeželje v primerjavi z mesti, predvsem pa, da bi se ustavil trend izseljevanja ljudi s podeželja. Pametne vasi so namreč podeželske skupnosti, ki jih povezuje želja po sodelovanju in razvoju z implementacijo najnovejših tehnologij in konceptov. In te po Bogovičevih besedah postajajo resničnost. Evropska unija bo v prihodnjem finančnem obdobju po letu 2021 za njihovo uresničitev namenila sredstva za izboljšanje gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov podeželja z uporabo inovativnih rešitev in digitalne tehnologije.   »Slovenija bi lahko bila s svojimi danostmi pilotna država in zgled ostalim članicam v uvajanju tovrstnih rešitev. Ukrepi na ravni EU so prevideni, zdaj pa je pomembno, da mi v Sloveniji vemo, kaj hočemo, in to seveda tudi zapišemo v operativne programe, da bomo ta sredstva lahko tudi črpali. O tem moramo razmišljati danes in biti ustvarjalci teh sprememb, ne samo čakati!,« je opozoril Bogovič na naloge, ki jih imajo pri tem v tem trenutku resorna ministrstva.  V zvezi z novim evropskim Zelenim dogovorom pa je povedal, da so odgovori na njegove zahteve  prav tudi v konceptu Pametnih vaseh.   Irena Marn, predstavnica Občine Ribnica je predstavila FabLab v Rokodelskem centru Ribnica. Poslanstvo rokodelstva, kjer imajo v ospredju suho robo in lončarstvo, je trajna skrb za izdelovanje, ohranjanje, raziskovanje, prikazovanje, izobraževanje, razstavljanje in populariziranje domače in umetnostne obrti. V letošnjem letu načrtujejo izvedbo delavnic za otroke in mladinos področja programiranja in modeliranja (2D, 3D tisk) v 2021 pa nakup opreme za nadgradnjo delavnice za glino  (3D tiskalnik in dizajn) in vzpostavitev mentorske ekipe, ki bo spodbujala mladino k navduševanju nad domačo obrtjo, ki izginja.   Mladi kmet in profesor geografije Ernest Pirnat je na predstavil svoj pogled na sodobno kmetijstvo. Kljub zaposlenosti tudi kmetuje na družinski kmetiji, ki mu je, čeprav geografsko strnjena in prostorsko omejena v vaškem jedru, v veselje in navdih. Poudaril je pomen izobraževanja otrok v okviru kmetijskih krožkov v šolah.     Prof. dr. Franc Pohleven, zagovornik trajnostne predelave lesa s čim večjo dodano vrednostjo, je spregovoril o lesu kot strateški dobrini Slovenije. »Lesna industrija bi znatno prispevala k razvoju podeželja in decentralizaciji slovenskega gospodarstva ter s tem k enakomernejši poseljenosti Slovenije,« je poudaril dr. Pohleven  Spomnil je, da so bili centri predelave lesa nekoč najbolj prestižna slovenska proizvodnja, in pozval, da to spet postanejo. Z novimi centri predelave lesa  bi se ustvarjala delovna mesta tam, kjer lesna surovina nastaja, zmanjšale pa bi se tudi dnevne migracije v industrijske mestne centre. Poudaril je da les in predelava lesa omogočata tudi prehod v nizkoogljično družbo, leseni izdelki pa prispevajo k znižanju emisij CO2.   Župan Sodražice Blaž Milavec je pozdravil predstavljene ideje in odlične primere dobre prakse, ki v njihovem okolju že delujejo, ter zaželel, da bo vizija Pametnih vasi ustrezno vključena v prihodnje slovenske vladne operativne programe za ustrezno črpanje evropskih sredstev za razvoj podeželja pri tem.

Wed, 19. Feb 2020 at 18:30

1125 ogledov

VIDEO: Alojz Kovšca: Šarec si je sam kriv, zdrahe znotraj LMŠ so mu spodnesle premierski fotelj
V tokratni oddaji Sreda v sredo sva se brez dlake na jeziku pogovarjala s predsednikom Državnega sveta g. Alojzem Kovšco. Rdeča nit pogovora seveda politično dogajanje v državi po tem, ko se je Marjan Šarec "odliočil," da ima vsega dovolj in odstopil s položaja predsednika vlade. Prepričan v svojo popularnost, ki so mu jo, kot mesec v vodi, kazale javnomnenjske ankete, si je obetalm razpis predčasnih volitev, na katerih bi si okrepil svoj položaj v Držanem zboru. Ko je odstopal, je namreč dejal, da le s 13 poslanci v DZ njegova LMŠ ni mogla vladati in držati na vajetih ostalem levičarske koalicijske partnerje. Nanje je tudei zlil odgovornost hzza padec vlade. Da si je preprosto za odstop sam kriv, je prepričan moj sogovornik Alojz Kovšca, ki sicer s precejšnjim optimizmom zre v napore Janeza Janše in SDS, da oblikuje čvrsto desnosredinsko vlado. Seveda pa ne izključuje niti predčasnih volitev. Vse bo jasno đe prihodnji teden, koi naj bi predsednik RS Borut Pahor podelil mandat Janezu Janši ali pa sprožil postopek za razpis predčasnih volitev.  VIDEO:
Teme
Jožef Horvat NSi komentar Šarec in Levica generatorji neustavnosti Proračun RS 2019

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Jožef Horvat NSi: Šarec & Levica – generatorji neustavnosti