SI
Bogovič v žitnici Slovenije pričel ciklus razprav: Vizijo razvoja kmetijstva moramo v Sloveniji sprejeti v širokem dialogu!
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Četrtek, 28. februar 2019 ob 18:04

Odpri galerijo

Murska Sobota, 28. februar 2019 - Na omizju »Skupna kmetijska politika EU 2021-2027: Izzivi v kmetijstvu v Sloveniji – kakšno naj bo slovensko kmetijstvo leta 2030 - Kmetijska zemljiška politika in kakšen tip kmetijstva naj podpiramo v Sloveniji?", ki je dopoldne v organizaciji evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) potekala na Biotehniški šoli Rakičan, so govorci v živahni razpravi skozi soočanje različnih stališč ob aktivnem sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ki ga je zastopal državni sekretar dr. Jože Podgoršek, pozdravili tovrsten dialog, hkrati pa se strinjali, da so nujne spremembe na področju slovenske kmetijske politike ter nanizali veliko izzivov z različnih področij, s katerimi se po eni strani soočajo tako pridelovalci, kmetijstvo kot celota, kot slovenski potrošniki.



Današnje omizje v slovenski žitnici, v Pomurju, je prvo iz sklopa sedmih regijskih okroglih miz na temo prihodnje Skupne kmetijske politike EU (SKP) za sedemletni proračun EU za obdobje med letom 2021 in letom 2027 in pomeni uvod v široko javno razpravo. Ta je izrazito pomembna za Slovenijo, ki je pred izzivom priprave slovenske vizije razvoja kmetijstva. Predlagana nova arhitektura SKP kot osnovo za izvedbo ukrepov SKP uveljavlja Strateški načrt SKP, ki ga bo morala pripraviti vsaka država članica EU, ga poslati Evropski komisiji v potrditev, nato pa bo lahko začela izvajati ukrepe SKP. Slovenija torej nujno in pravočasno potrebuje dokument, v katerem bomo zapisali vizijo slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja za naslednje desetletje. Ker v Sloveniji med različnimi kmetijskimi deležniki obstajajo zelo različni pogledi, v katero smer naj bi razvijali slovensko kmetijstvo, nekateri med njimi so si celo diametralno nasprotni, je široka javna razprava nujna.  Skozi njo bi deležniki oblikovali izhodišča za slovenski Strateški načrt SKP, ki bodo v pomoč Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri pripravi resolucije o razvoju kmetijstva, prehrane in podeželja, ki ga pripravlja ministrstvo in bo osnova za sprejem Strateškega načrta SKP.

Današnje omizje v slovenski žitnici, v Pomurju, je prvo iz sklopa sedmih regijskih okroglih miz na temo prihodnje Skupne kmetijske politike EU (SKP) za sedemletni proračun EU za obdobje med letom 2021 in letom 2027 in pomeni uvod v široko javno razpravo.

»Vizijo razvoja kmetijstva moramo v Sloveniji sprejeti v širokem dialogu,« je evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) izpostavil pomembnost takšnega pristopa, kot je soočenje stališč različnih kmetijskih deležnikov neposredno, kot tudi politike na državni in evropski ravni. »Družinska kmetija bo zagotovo še vedno temelj tako slovenskega kot evropskega kmetijstva«, je še poudaril Bogovič ter opozoril, da mora pri procesu zaokroževanja kmetij Sklad kmetijskih zemljišč stopiti iz varnega zavetja najemodajalca zemljišč v proaktivnega ustvarjalca kmetijsko-zemljiške politike. Poudaril je tudi, da so znanje, inovacije in prenos znanja ključni za prihodnost kmetijstva kot tudi sodelovanje različnih sektorjev, na to poskuša odgovarjati koncept pametnih vasi, katerih pobudnik v Evropskem parlamentu je Bogovič.

»Vesel sem razprav v tem krogu, ko si upamo na glas povedati tisto, kar potiho vsi ugotavljamo. Treba je iskati načine bolj zvestega in zavezujočega povezovanja, tako vertikalno kot horizontalno,« pa je po zelo odkriti razpravi dejal državni sekretar MKGP dr. Jože Podgoršek ter zbrane tudi vprašal, »zakaj se v Sloveniji bojimo Organizacije proizvajalcev (OP)? Ker če si član zadruge, prodaš tja ali pa kam drugam, pri OP pa ravno te svobode ni več, si zavezan prodati njim, in čeprav izkušnje iz Evrope kažejo, da so najbolj uspešne kmetijske države prav tiste, ki imajo vzpostavljene OP-je.« V zvezi z zemljiško politiko, ki je po Podgorškovih besedah ena ključnih, ki se je bodo lotili na MKGP, je zaprosil deležnike za predloge in pomoč, in ne glede na to, da so različni predlogi, da bodo našli neko pravo pot za izboljšanje tega področja.

Na omizju sta poleg uvodničarja in povezovalca razprave Franca Bogoviča ter uvodničarja in ključnega govorca MKGP z vladne ravni dr. Jožeta Podgorška, kot panelisti sodelovali: Franc Režonja (direktor, KGZS Murska Sobota), Anton Medved (predsednik, Sindikat kmetov Slovenije), Branko Virant (Panvita, d. d.), Aleš Okorn (direktor, Paradajz), Janko Kodila (direktor, Kodila, d. o. o.) dr. Robert Janža (namestnik ravnateljice, Biotehniška šola Rakičan), Izidor Krivec (direktor, Celjske mesnine), Franc Küčan (podpredsednik, Sindikata kmetov Slovenije) in Štefan Cigut mlajši s pisnim prispevkom.

Tako panelisti, kot gostje iz publike, med katerimi so bili tako kmetje kot dijaki biotehniške smeri so izpostavili izjemni pomen družinskih kmetij v Sloveniji, pomanjkanje primernih kmetijskih zemljišč za odkup s strani kmetov, pri čemer je bila večkrat izpostavljena premajhna oz. neustrezna vloga Sklada kmetijskih zemljišč, nujnost spodbujanja mladih prevzemnikov kmetij, nujnost izobraževanja mladih na področju digitalnih tehnologij, potreba po aktivni zemljiški politiki in izvedbi komasacij kmetijskih zemljišč in namakanje le teh. Poudarjeno je bilo tudi, da izdelki z večjo dodano vrednostjo in uveljavljenimi blagovnimi znamkami (Paradajz, Kodila) omogočajo večje število delovnih mest tudi na manjših kmetijah in na manj kmetijskih zemljišč.

Foto: pisarna EU poslanca Franca Bogoviča

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. Aug 2020 at 20:19

0 ogledov

Erdogan grozi: Tudi na najmanjši napad na naše civilne ladje bomo odgovorili s protiukrepi
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v petek opozoril Grčijo, da se bo njegova država odzvala na vsak incident z njeno raziskovalno ladjo Oruc Reis za raziskovanje morskega dna v vzhodnem Sredozemlju po sporu med dvema članicama Nata. Turčija in Grčija se prepirata zaradi teritorialnih voda, katerih morsko dno je bogato z energijo, napetosti pa so se povečale v ponedeljek, ko je Ankara poslala raziskovalno ladjo v sporni del Sredozemlja, pri tem pa so jo spremljale vojne ladje. Erdogan je v petkovem pogovoru z novinarji v Istanbulu dejal, da se je ena od vojnih ladij, ki je spremljala Oruc Reis - Kemal Reis - na napad grške ladje v četrtek "odzvala na nujen način". "Tudi najmanjši napad na naše civilne ladje ne bomo pustili neupravičenih. Če se bo to nadaljevalo, bo dobil odgovor ,"je dejal. Erdogan je v četrtek opozoril na "visoko ceno", ki jo bo plačala Grčija, če bo napaden Oruc Reis. Zunanji ministri EU bodo na izrednem zasedanju tekom dneva razpravljali o sporu med Turčijo in Grčijo na vzhodnem Sredozemlju.

Fri, 14. Aug 2020 at 18:53

0 ogledov

Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje obravnaval Finančni načrt bolnišnice za leto 2020. Želja v uravnoteženosti poslovanja?
Kot se da dojeti  iz prejetega,  Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je na  včerajšnji, 25. redni seji, 13. 8. 2020, obravnaval in sprejel Program dela in finančni načrt za leto 2020, ki je že tudi posredovan Ministrstvu za zdravje v soglasje.  Poslovno leto 2020 je SB Celje pričela z zelo pozitivnimi trendi izpolnjevanja začrtanih zdravstvenih programov s preseganjem začrtanih dinamičnih planov za leto 2020  in s tem pomembno tudi k uresničevanju ukrepov sanacije iz zadnjih dveh let, ki so prispevali k doseganju ter preseganju pogodbenih obsegov dela in s tem povečevanju prihodkov ter izboljševanju poslovnih izidov. Poglavitna težava v poslovanju ob začetku leta, so še iz prejšnjih let ostali nepokriti stroški dela, ki so bili bolnišnicam naloženi v skladu z zakonodajo oziroma v skladu z dogovori med socialnimi partnerji na nivoju države, ki pa jih cene zdravstvenih storitev niso pokrivale v zadostni meri in so  ostajale  v breme posameznega javnega zavoda. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) je glavni partner, ki pa skladno z določili Splošnega dogovora še vedno ne izpolnjuje zakonskih zavez in tako strošek dela v ceni zdravstvenih storitev ne financira zadostno, zato ima zavod presežek odhodkov nad prihodki vezano na strošek dela 3,82 %, kar letno znaša cca 2,5 milijonov EUR.   Epidemija in prisotnost COVID19 je sredi marca prekinila prvotne načrte, ki so si  jih v januarju za SB Celje zastavili kot okvir dela za leto 2020. Na eni strani je epidemija povzročila določen izpad siceršnjega pogodbenega programa z ZZZS in s tem pričakovanih prihodkov, na drugi strani pa plačilo za paciente, ki so vstopili v zdravstveni sistem zaradi okužbe s COVID19 še ni urejeno, saj trenutni splošni dogovor teh stroškov še ne vključuje. Skupni vrednostni izpad programa v SBC v času epidemije COVID19 ocenjujejo po načelu dinamike realizacije v 2019, na 7,6 mio EUR; na bolnišnično zdravljenje ni bilo sprejetih 2.900 pacientov; izpad ambulantnih dejavnosti ocenjujemo v višini 37.200 obravnav. Izpad programa v mesecu marcu je bil - 30 %, še večji v aprilu - 40 %. V mesecu maju so se programi začeli postopoma ponovno izvajati, odvisno od dejavnosti, vendar je bil tudi v maju izpad programov vseeno pomemben in je znašal - 18 %. Na letni ravni je izpad programa znaša med 8-14%, odvisno od dejavnosti.  Svet zavoda se je prav tako  seznanil in obravnaval vsebino dokumenta ter ga  potrdil kot primernega za pošiljanje v nadaljnjo obravnavo Ministrstvu za zdravje. Predložen Finančni načrt 2020 predvideva 126.428.110 EUR prihodkov in predvideva uravnotežen rezultat. Takšen rezultat predvidevamo v prihodkovnem delu predvsem  ob predpostavki, da stanje okužb s COVID19 ne bo ponovno bistveno ogrozilo opravljanja rednega programa dela v jesenskem delu.  Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) v 76. členu pravi, da bo izvajalcem zdravstvene dejavnosti iz proračuna Republike Slovenije povrnjeno 80 % izpadlega programa v obdobju epidemij. V  planiranem programu dela je tako vštet zakonsko priznan del izpada programa iz pogodbe med epidemijo, ki bo pokrit v 80%. Po objavi ZZZS glede na Pogodbo z ZZZS ocena tega znaša 4,495 mio EUR. V načrtu je planirano pokritje tudi drugih, do sedaj še nepokritih stroškov iz epidemije (osebne varovalne opreme, brisov, dodatne medinske opreme in materialov, dodatnih delovišč…), za katere pričakujemo pokritje s strani države oz. s sredstvi iz solidarnostnega sklada EU in drugih predvidenih virov sredstev. Do sedaj bi naj   bolnišnica iz naslova stroškov epidemije prejela sredstva le za pokritje stroškov dodatkov in sredstva za pokritje 80% izpada programa: zato vse navedene še ne poravnane obveznosti tudi močno slabijo finančni tok zavoda. Tudi trenutni stroški varovalne opreme in razkužil so izredno visoki, saj ves čas zaščitno delujemo zaradi varnosti do bolnikov in do zaposlenih praktično na nivoju epidemije, saj je virus v populaciji vseskozi prisoten. Dodatna ocena stroškov osebne varovalne ocene za 2020 znaša za zavod cca 2 mio EUR, strošek dodatnih zalog varovalne opreme in razkužil pa dodatno 1 mio EUR.       Predložen Finančni načrt 2020 predvideva uravnotežen rezultat, ki pa bo možen ob pogoju, da se bodo razrešila tudi druga področja financiranja zdravstvenih programov, ki jih navajajo. Vsekakor je nujno zakonsko pokritje povečanja stroškov plač kakor tudi dvig cen iz naslova dodatnih stroškov materialov in dela, ki jih prinaša epidemija COVID19 in postajajo del rednega poslovanja in nove realnosti v bolnišnicah in ob predpostavki, da stanje okužb s COVID19 ne bo ogrozilo opravljanja rednega programa dela v jesenskem delu.  Dvig cen storitev, spotika ob kateri se  lomi poslovanje zavodov je, žal relikvija  nekih drugih časov in žal prijemov sedanjih vodilnih v celotnim zdravstvenim sistemom. Pa preobremenjenost  z napačnimi vzorci z preteklosti. Ali bo skupni jezik z ministrstvom in ZZZS pripeljal do uravnoteženosti predvidenega  finančnega načrta,  posebej ob zamislih, koliko bo izračunanega izpada, in pričakovanja morebitnega pokritja, že kaže v primarni fazi na neko predvideno neuglašenost..Upajmo da bo drugače ozirom najbližje pričakovanemu znotraj načrta.  Vane T.Costa  

Fri, 14. Aug 2020 at 17:58

0 ogledov

Bo Trump dosegel "zgodovinski dogovor" med Beogradom in Prištino?
Ameriški posebni odposlanec za dialog med Kosovom in Srbijo Richard Grenel je napovedal, da se bosta Kosovo in Srbija srečala 2. septembra v Beli hiši. Objava prihaja manj kot 24 ur po doseženem zgodovinskem sporazumu med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati, vprašanje pa je, ali bo "Donaldu Trumpu uspelo prepričati Kosovo in Srbijo, da podpišeta sporazum, ki bi vodil do popolne normalizacije odnosov." , piše Gazeta Express. Mediji tudi spominjajo, da v skupnem pismu, ki sta ga podpisala Izrael in Emirati po doseženem sporazumu piše, da sta se državi dogovorili o popolni normalizaciji odnosov. Sporazum med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati, pri katerem je posredoval ameriški predsednik, je podoben dogovoru, ki ga namerava Richard Grenelle doseči med Kosovom in Srbijo, ki je v celoti sestavljen iz elementov, povezanih z gospodarskim razvojem. Sporazum pa je zaznamoval tudi priznanje Izraela Združenih arabskih emiratov z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov, s čimer je tretja arabska država priznala Izrael. "Delegacije iz Izraela in Združenih arabskih emiratov se bodo v prihodnjih dneh sestale, da podpišejo dvostranske sporazume o naložbah, turizmu, neposrednih poletih, varnosti, telekomunikacijah, tehnologiji, zdravju, kulturi, okolju in o ustanovitvi veleposlaništev v obeh državah," piše v skupnem pismu.Časnik navaja, da je imela Trumpova administracija podoben pristop v procesu pogajanj med Kosovom in Srbijo. Z Grenelovim posredovanjem sta kosovska in srbska stran doslej podpisala tri sporazume, ki se nanašajo na gradnjo avtoceste, železnice in začetek neposredne letalske družbe Priština-Beograd. V prištinskem dokumentu se postavlja tudi vprašanje, ali bo Donaldu Trumpu na srečanju 2. septembra uspelo prepričati Kosovo in Srbijo, da bosta podpisali sporazum, ki bo vodil obe strani k popolni normalizaciji odnosov.Te pobude republikanskega predsednika v iskanju zgodovinskih dogovorov in zmag v zunanji politiki prispejo pred predsedniške volitve v ZDA in dirko, v kateri se bo Trump spopadel z Joejem Bidenom. Strokovnjaki za svetovno politiko so, ko so govorili o poskusu Trumpove administracije, da doseže dogovor med Kosovom in Srbijo, dejali, da si je ameriški predsednik želel tak epilog kot trofejo, ki bi mu služila za novembrske volitve, piše Gazeta. Ni še treba ugotoviti, kdo je bil povabljen na sestanek v Washington 2. septembra. Srbski predsednik Aleksandar Vučić bo po prepričljivi zmagi na zadnjih volitvah v Srbiji odpotoval v Washington, politični dejavnik na Kosovu pa ostaja nediferenciran. Časnik spominja, da kosovski premier Avdulah Hoti še ni dosegel popolnega soglasja z opozicijskimi strankami, DPK in PS, medtem ko koalicijo, ki jo vodi v skupščini, podpira le navadna večina. Skupaj s koordinatorjem za dialog Skenderjem Hysenijem si je Hoti na srečanjih nenehno prizadeval, da bi ustvaril večjo enotnost glede dialoga s Srbijo. Potek dialoškega procesa, ki so ga posredovale ZDA, se je popolnoma spremenil z napovedjo haaškega posebnega tožilstva za obtožnico proti Hašimu Thaciju točno na dan, ko je bil 27. junija na letalo v Washington za sestanek.

Fri, 14. Aug 2020 at 17:53

0 ogledov

V podtaknjenem požaru v Velenju zgorelo 11 avtomobilov
Kot so ugotovili  policisti, včerajšnji požar v garaži stanovanjskega bloka, je bil požar podtaknjen.   Kot je bilo sprva sporočeno s PU Celje je iz srede na četrtek , nekaj čez polnoč je zagorelo še v garažah na Stantetovi v Velenju, kjer je zgorelo več vozil.  Policisti in kriminalisti še opravljajo ogled in in kmalu začeli s zbiranjem   dokazov na samem kraju. Včeraj  v popoldanskem času  so policisti in kriminalisti zaključili z ogledom kraja požara na Stantetovi ulici v Velenju, v katerem je zgorelo več vozil. Z ogledom kraja požara in zbiranjem obvestil so policisti in kriminalisti ugotovili, da je bil požar na neznan način zaneten na osebnem avtomobilu Citroen Xara, od koder se je nato ogenj razširil na sosednja vozila v garaži in druga vozila izven te garaže. Skupaj je bilo tako poškodovanih 11 vozil, zaradi močnega ognja je škoda nastala tudi na objektu. Skupno škodo ocenjujejo na okoli 100.000 Eur. Policisti in kriminalisti preiskujejo sum kaznivega dejanja in nadaljujejo z zbiranjem obvestil.  Danes okoli pol druge ure zjutraj so ponovno zagorela tri vozila, ki so bila že uničena od prvega požara in pogašena.  Kaj je razlog za ponovni požar bodo policisti  in kriminalisti danes ugotavljali z ponovnim ogledom. V katero smer se bo preiskava odvijala  in na kaj bodo nakazovala dognanja policistov ter ali bo prišlo do kasnejših ovadb za storjena kazniva dejanja,  za enkrat je še prezgodaj. Vsaj tako kažejo poročila. Ali je mogoče kakšno ozadje, ki vleče niti iz nekih drugih relacij med oškodovanci in morebitnimi storilci, pa kmalu oziroma takoj ko bo mogoče.   Vane T Costa Foto: PGD Velenje  

Fri, 14. Aug 2020 at 17:17

0 ogledov

Na Dunaju slovesno predstavili tramvaj avstroameriškega prijateljstva
Dunajski župan Michael Ludwig in ameriški veleposlanik Trevor Train in ameriški državni sekretar Mike Pompeo sta slovesno napovedala prvo vožnjo s tramvajem. Ameriški državni sekretar je trenutno na uradnem obisku v Avstriji, po katerem bi se moral odpraviti na Poljsko. "Združene države Amerike in Avstrija s svojim glavnim mestom povezujejo dolgoročno sodelovanje,"  je dejal dunajski župan Ludwig. Poleg tesnih gospodarskih odnosov so se razvila tudi prijateljstva, ki jih simbolizira ta tramvaj, je bilo rečeno med govorom dunajskega župana, ki je opozoril tudi na pomen mednarodnega sodelovanja. Avstroameriški tramvaj bo vozil na progah 1, 2, 40, 43 in D, krasijo pa ga motivi, kot je Marshallov načrt za obnovo po drugi svetovni vojni.

Fri, 14. Aug 2020 at 17:08

0 ogledov

Ne 180, kar 208 na novo okuženih v zadnjih 24. urah, so priznali Hrvati
Nacionalni poveljstvo Civiulne zaščite Hrvaške je danes objavilo nove podatke o koronavirusu na Hrvaškem. "Imamo rekordnih 208 novih primerov okužbe s COVID 19," so priznali na tiskovni konferenci, na kateri je bila tudi ekipa avstrijske ORF. SDŽ i Grad Zagreb imaju najviše novooboljelih. Prosječna dob novozaraženih je 31 godina. "V zadnjih 24 urah imamo 208 novih primerov. Število aktivnih primerov je 961, zdravljenih je 116, na respiratorju je 10 ljudi. Umrli sta dve osebi; Oseba, rojena leta 1960 v Splitu, ki je bila na respiratorju in oseba, rojena leta 1934, v osješki klinični bolnišnici s komorbidnostjo. Število primerov od začetka epidemije je naraslo na 6.258, 163 jih je od začetka umrlo. V zadnjih 24 urah je bilo testirani 1.249 oseb. Že drugi dan zapored so na Hrvaškem zabeležili rekordno število na novo okuženih pacientov v enem dnevu. Včeraj je bilo zabeleženih 180 primerov. Trenutno je 3.158 ljudi v samoizolaciji. Do danes je bilo testiranih skupno 134.742 ljudi, od tega 1.249 v zadnjih 24 urah. "Splitsko-dalmatinska županija in mesto Zagreb še vedno vodita po številu novih bolnikov. Stanje se nadaljuje, da je povprečna starost novih pacientov 31 let, njihove klinične slike pa so trenutno blage," je bilo še povedano na tiskovni konferenci. Avstrija obtožuje Hrvaško, da ponareja podatke o novo okuženih "Sami ste priče, zbirate podatke od ljudi po vsej Hrvaški. Hrvaška je država, ki nima veliko prebivalcev, čeprav imamo trenutno 820 tisoč gostov. Na Hrvaškem vsi vedo vse, testiranja se opravljajo na številnih lokacijah. Vemo, kdo so ljudje, ki testirajo, kakor tudi kdo so tisti, ki so opravili testiranja. Zato zavraćamo sleherne  namige o frizitanju podatkov," je na avstriske namige odgovoril hrvaški minister Božinovič. "Ne testiramo, da bi nekoga zadovoljili, temveč ko obstaja medicinska indikacija. Testiranje je namenjeno ljudem, ki jih je resnično treba preizkusiti. Vključenih je veliko ljudi. Podatkov ni mogoče skriti. Vsakodnevno testiranje, če je mogoče, ne bi prineslo nobenega posebna efekta, "je dodal Markotić. Zanimivo, največ na novo okuženih so odkrili v Zagrebu, njihova povprečna starost pa je 31 let.
Teme
Evropski utrip franc bogovič skupna kmetijska politika EU Izzivi kmetijstva v Sloveniji do 2030

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Bogovič v žitnici Slovenije pričel ciklus razprav: Vizijo razvoja kmetijstva moramo v Sloveniji sprejeti v širokem dialogu!