SI
Dr. Stane Granda: 10. oktober 2018: nenavadni povorki v Ljubljani
Jutri bo v prisotnosti in ob nagovoru PRS Boruta Pahorja izvršena največja kraja slovenske zgodovine v vsem našem obstoju.
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Torek, 9. oktober 2018 ob 21:49

Odpri galerijo

Slovenija pod Šarčevo vlado, mimogrede, v predvolilnem času se je predstavljal  kot aktivni katoličan in dobil zato od naivnežev kar nekaj glasov, doživlja čudne ali  bolje travmatične čase. Sreda 10. oktobra bo v tem pogledu posebno zgovorna.

Pod geslom »Danes on, jutri morda že ti« bo ob 9.uri z ljubljanskega Prešernovega  trga proti prostorom Okrajnega sodišča na čelu s slovensko zastavo krenila povorka. Pred sodiščem bodo navzoči po govorih upokojenega nadškofa dr. Antona Stresa in Davida Tasiča izrazili protest proti kratenju svobode govora in izpovedovanja verskega prepričanja. Oboje ustava Republike Slovenije slovenskim državljanom garantira. Izvedli bodo tudi krajši kulturni program. Vse to je namenjeno podpori frančiškanu dr- Tadeju Strehovcu, ki ga država (!) toži, »ker se ne boji naglas povedati, da mora država zavarovati pred nasiljem vse rojene in nerojene otroke. Zaradi objave članka, kjer je razkril člane abortivnega lobija, MU DRŽAVNO TOŽILSTVO GROZI Z DVEMA LETOMA ZAPORA!!!« »Gre gre za škandalozno poseganje v svobodo govora, ki lahko pripelje do tega, da kmalu nihče ne bo smel izreči nobene kritične besede o oblastni eliti!« V resnici ne gre samo za to. V ozadju je tudi njegova podpora majhni skupini vernikov, ki se je zbirala pri ljubljanski porodnišnici in tam v tihoti in odmaknjenosti molila za splavljene otroke. Tudi oni so ljudje!

S početjem te skupine se vsi niso strinjali. Podpirali jih niso niti vsi katoličani. Ne gre za to. Gre za demokracijo v kateri ima vsak človek pravico povedati s čim se ne strinja. V aktu tožilstva moramo videti na eni strani dušenje demokracije in na drugi zatiranje javnega izražanja verskega prepričanja. To se dogaja v času, ko se tajni obveščevalni službi prizadevajo pridobiti toliko pravic, kot jih je nekdaj imela UDB-a.

Da gre v resnici za politično in ideološko pristranskost, to smo lahko opazovali tudi v obračunavanju z dr. Jožetom Možino in njegovo oddajo Pričevalci, nam potrjuje nekaznovano pozivanje na nadaljevanje povojnih pobojev, kritiko morilcev, da so jih premalo pobili, nasprotovanje označevanja grobišč po II. svetovni vojni pobitih, kar je mednarodna pravica in dolžnost. Na srečanjih ZB lahko mirne duše z čaščenjem totalitarnih simbolov rušijo ustavni sistem Republike Slovenije, žalijo njene uradne simbole, paradirajo z orožjem za množično pobijanje, izražajo versko nestrpnost  Enim je dovoljeno neskončno kršenje ustave in človekovih temeljnih pravic, drugim boj za osnovne državljanske pravice.

Ker pri komunistih ni slučajnosti in svobode,  bo istega dne ob 15. 45 izpred parlamenta po nagovoru, nekakšnem blagoslovu njegovega predsednika in predsednika prenovljenih komunistov SD mag. Dejana Židana, krenila proti Gospodarskemu razstavišču, to je po najbolj prometni ljubljanski cesti, povorka oficirjev 1968. leta ustanovljene jugoslovanske  TO. Bila je del JLA, Titove Jugoslavije, namenjena zunanji in notranji zaščiti jugoslovanskega totalitarizma. Njen sklic in marš po Ljubljani je svojevrstna manifestacija oborožene sile in svarilo tistim, ki želijo demokracijo. Tam jim bo predsednik republike, potem, ko bodo skoraj gotovo zaplesali kolo »Druže Tito, mi ti se kunemo« pritrdil, da so slovensko osamosvojitev izvedli oni. Pri njej ni šlo za nikaršno demokratizacijo, saj smo imeli najdemokratičnejši sistem socializma s človeškim obrazom. Izvršena bo največja kraja slovenske zgodovine v vsem našem obstoju.

Povorke so različnih vrst. Dopoldanska bo protestna, namenjena zavarovanju temeljnih demokratičnih vrednot, druga pogrebna. Prisotna policijska godba bo predstavlja navček slovenski demokraciji in osamosvojitvi.

povorka, pogrebna povórka, protestna povórka.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 5. Aug 2020 at 09:32

0 ogledov

Zanimiv zapis o ministrici Aleksandri Pivec! Vredno branja!
Zadnje čase spremljamo veliko zapisov, o ministrici za kmetijstvo in podpredsednici vlade Alekasndri Pivec. S pismom se je javnosti odzval tudi dr. Jože Podgoršek, član sveta stranke DeSUS in državni sekretar. Njegov dopis objavljamo v celoti (nelektorirano):  Spoštovane članice, cenjeni člani stranke DeSUS, ne glede na to, da sem verjetno eden od članov z najkrajšim stažem v stranki, mi dovolite nekaj misli glede objav okoli predsednice, dr. Aleksandre Pivec. Tisti, ki boste želeli moj zapis sicirati po besedah in stavkih, ga pač boste. Tisti, ki boste želeli razumeti namen tega dopisa, ga boste lahko razumeli. Prepuščam vam, cenjene članice in člani. Naj uvodoma omenim, da sem v stranko prišel preko prejšnjega predsednika, spoštovanega g. Karla Erjavca. Pred sestavo prve vlade po zadnjih volitvah sva se namreč srečala ob pobudi nastopa funkcije državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glede na moje dosedanje delo mi te funkcije ni bilo potrebno prevzeti, vendar je bil izziv tako mamljiv, da sem danes še vedno z veseljem državni sekretar. In takrat sem spoznal tudi našo predsednico, dr. Aleksandro Pivec, ki je vse od tedaj tudi “moja” ministrica, torej kot ekipa skupaj na ministrstvu delava že slabi dve leti. In zato tudi zelo dobro poznam njen način dela, zavzetost, srčnost in angažma za doseganje zastavljenih ciljev.  In ravno zaradi tega sem izjemno presenečen nad zapisi na medmrežju in v medijih, ki se že nekaj mesecev trudijo očrniti našo predsednico. Še posebej sem presenečen nad zadnjimi zapisi, ki problematizirajo njeno delo na terenu. Prepričan sem namreč, da je poslanstvo ministrov z ekipo, da čim bolje spoznajo realno stanje v sektorju, ki ga vodijo. In zato že vse od nastopa funkcije ministrice in tudi moje funkcije državnega sekretarja izjemno veliko časa namenjamo sodelovanju z deležniki, spoznavanju različnih in številnih težav v kmetijstvu, gozdarstvu, živilsko predelovalnem sektorju, na področju prehrane, torej na področju, ki ga pokriva naš resor. Zaradi tega osnovnega načela smo bili na terenu kmalu po nastopu funkcije zaradi vetroloma na Koroškem, kjer smo tudi zaradi terenskega obiska lažje prisluhnili prizadetim kmetijam. Prav tako že vse od prihoda na ministrstvo skupaj z deležniki snujemo ukrepe za novo programsko obdobje (od leta 2021 do leta 2027) in pripravljamo strateške dokumente za izvajanje skupne kmetijske politike, ki bo zaradi strategij “Od vil do vilic”, “Biodiverziteta” in “Zeleni dogovor” izjemno zahtevna in omejujoča. Prav tako smo v lanskem letu skupaj z rejci živali trpeli na terenu zaradi napadov zveri na domače živali. Skupaj z rejci smo bili na nočni straži. Predvsem v oporo rejcem in opomin državi, da je upravljanje z zvermi izjemno kompleksno in odgovorno. V času epidemije zaradi COVID-19 smo dnevno spremljali dogajanja na različnih kmetijskih trgih hrane in kmetijskega repromateriala. Na ministrstvu smo že za prvo sejo aktualne vlade (en dan po nastopu nove vlade) pripravili interventni zakon za morebitna ravnanja za zagotavljanje hrane za prebivalce RS, saj v začetku marca nihče ni vedel, kam nas bo epidemija pripeljala. Že za prvi protikorona paket smo pripravili nekaj ključnih ukrepov za pomoč kmetijskemu sektorju in posameznih panogah znotraj kmetijstva, v kolikor bi potrebovali pomoč. In nekatere ukrepe hvala bogu ni bilo potrebno prožiti, drugi so bili pa izjemno dragoceni in bi še vedno bili, če bi še vedno trajali, saj jih je kmetijski sektor nujno potreboval. Vse zgoraj našteto smo lahko izvajali predvsem zaradi naše ministrice in za nas člane stranke tudi naše predsednice, dr. Aleksandre Pivec. Kot ministrica namreč ob vsakem času pričakuje in zahteva dobro poznavanje terena, učinkovitost, hitrost, usklajenost in še vedno srčnost najprej od sebe, šele nato od svoje najožje ekipe. Brez njenega angažmaja in vodenja ministrstva in povezovanja našega dela z vlado nam ne bi uspelo. Naštel sem le nekaj ukrepov, ki smo jih lahko izvedli hitro in učinkovito predvsem zaradi našega poznavanja stanja na terenu. In o tem, začuda, ni nihče pisal. Pa čeprav smo imeli nočno stražo ob 1:00 zjutraj. Pa čeprav se nam delovni dan pogosto prične ob 7:00 zjutraj in konča na terenu po 20:00 zvečer.  Spoštovane, spoštovani, že res, da se to od vseh nas pričakuje, tudi zavestno smo vsi sprejeli naše funkcije in tudi naše poslanstvo. In zato nam ni težko nameniti pomemben del našega življenja sprejetim funkcijam in obveznostim. Prav tako smo ob prevzemu funkcij sprejeli tudi dejstvo, da smo v službi ves čas, vse dni v tednu. Vetrolomi, zveri, toče in neurja in druge neprilike ne poznajo ne ure ne dneva, zato moramo biti vedno na razpolago. Pa vendarle, na koncu smo vsi mi tudi starši, partnerji, zakonci. Tudi sam imam 5 otrok in verjemite mi, da stalno iščemo trenutke, da vsaj kanček svojega časa lahko namenimo njim, našim najdražjim. In če je le možno, nekatere aktivnosti kombiniramo. Tudi sam sem bil na kmečkih igrah podeželske mladine (kjer smo sodelovali z ministrsko ekipo) s celo družino. Tudi sam sem bil s celo družino na vseslovenskem pogozdovanju. In ponosen sem na to, da je družina sprejela moje poslanstvo kot del vseh nas. Brez podpore družine se takšnih nalog namreč ne da opravljati. “Zato povsem razumem predsednico, dr. Aleksandro Pivec, da ima ob določenih obveznostih s sabo tudi družino, seveda kjer obveznosti to dopuščajo. In naše družine so postale del naše ekipe, saj se z veseljem tudi v krogu družin srečamo. In da, zaradi tega smo močnejši, še bolj povezani, še bolj predani delu. Prepričan sem, da bo naša predsednica po dopustu pojasnila vse podrobnosti, zato ji pustimo čas za njeno družino. Predvsem pa ne izpostavljajmo mladoletnih otrok. V tem primeru cilj, pa naj bo kakršen koli že, ne opravičuje sredstev za dosego cilja. Prijetne poletne dni želim vsem vam,” je v dopisu zapisal dr. Jože Podgoršek, član sveta stranke DeSUS.  

Wed, 5. Aug 2020 at 06:40

0 ogledov

Bejrut: Trenutek druge eksplozije, ki je zahtevala nekaj deset življenj
Svet je zgrožen po grozljivi eksploziji v Bejrutu, v kateri je bilo ubitih na desetine ljudi, na tisoče pa je bilo ranjenih. Preberi več https://vfokusu.com/post/553500/nova-dejstva-o-unicujocih-eksplozijah-v-bejrutu Posnetki eksplozije krožijo po družbenih omrežjih, pa tudi čustvene objave s hashtagom #prayforbeirut. Skoraj vsi svetovni mediji, kot sta BBC in CNN, poročajo o dogajanju v libanonski prestolnici. Eden od video posnetkov je bil narejen nedaleč od mesta eksplozije, natančneje, ko je izbruhnila druga, večja eksplozija, ki je skupaj z ognjem pošiljala velik oblak oranžnega dima v zrak. Detonacija je povzročila udarni val, ki je razbil okna in steklo na zgradbah, videoposnetek pa prikazuje osebo, ki snema v času eksplozije in nato še nekaj sekund snema prizorišče dogodka. Good lord, insane explosion in Beirut. Never seen anything like it. https://t.co/J9eKI2ti6t via @Facebook — boris cipot (@boriscipot1) August 5, 2020

Tue, 4. Aug 2020 at 20:29

422 ogledov

Nova dejstva o uničujočih eksplozijah v Bejrutu
Množične uničujoče eksplozije, ki so pretresle libanonsko prestolnico Bejrut, naj bi po poročanju CNN odjeknile v mestnem pristanišču. Libanonska agencija NNA poroča, da je v bližini pristanišča v Bejrutu izbruhnil velik požar, na kraj dogodka pa so prispele gasilske ekipe in si prizadevajo lokalizirati požar. Objavljen je bil tudi video, ki je "ujel" trenutek eksplozije, ki je pretresla Bejrut. Video, ki so ga posneli iz čolna na morju, prikazuje trenutek eksplozije in ogromen dim za tem. Trenutek eksplozije je bil zabeležen tudi s kopnega, verjetno iz ene od restavracij v Bejrutu. Preberi še: https://vfokusu.com/post/553496/unicujoce-eksplozije-pretresle-bejrut CNN poroča o kaotičnih prizorih na urgentnem oddelku v bejrutski bolnišnici. Zdravniki izvajajo triažo, ko poskušajo zdraviti več deset ljudi, ki so bili poškodovani v današnjem eksploziji. "Nekateri so imeli zlomljene okončine, nekateri so bili poškodovani zaradi stekla. Šel sem notri, videl sem več ljudi, ki ležijo na tleh," je dejal sodelavec CNN-a Gazi Balkiz. Zabeleženih je bilo več smrti in večje število ranjenih, poroča AFP, poroča libanonska nacionalna tiskovna agencija. Po prvih poročilih naj ne šlo  za teroristični napad, piše Sputnik. A Powerful explosion has occured in Beirut. It's not yet clear what caused the blast. #Beirut pic.twitter.com/h7ayT5DKdK — Sputnik Insight (@Sputnik_Insight) August 4, 2020

Tue, 4. Aug 2020 at 20:26

92 ogledov

PODVODNA AVANTURA V GRČIJI
Grčija odprla svoj prvi podvodni muzej, ki poleg vodenih ogledov obiskovalcem omogoča potapljanje, skozi katero si lahko pobližje ogledajo antično ladjo iz 5. stol. pr. Kr. Ladja je prevažala med 3000 in 4000 amfor – starodavnih naprav za shranjevanje, v tem primeru, vina. Potopljena ladja se nahaja ob otočku Peristera v bližini otoka Alonissos. Za vse potapljaške navdušence bo muzej odprt od 3. avgusta do 3. oktobra. Obiskovalci, manj navdušeni nad potapljanjem, pa se bodo lahko podali na virtualen ogled v informacijskem centru v Alonissosu. »Ta razbitina leži na globini 21-28 metrov blizu obale otoka Peristera in vsebuje od 3.000 do 4.000 amfor,« je za televizijski kanal Skai povedala Maria Agalou, predsednica mestnega sveta Alonissosa. Amfore, ki so v glavnem ostale nedotaknjene, je leta 1985 odkril lokalni ribič. »Človeštvu ponujamo Partenon ladijskih razbitin,« je povedal Kostas Agorastos, guverner Tesalije, regije v kateri se nahaja otok Alonissos. Ta velikanska trgovska ladja bi se naj potopila okoli leta 425 pr. Kr. zaradi slabega vremena, na poti od Chalkidiki (severna Grčija) do otoka Skopelos, je za televizijski kanal Ert Pari Kalamara povedal direktor oddelka za podvodne starine. Grčija načrtuje, da bo za potapljaške navdušence omogočila obisk še vsaj štirih potopljenih ladij.

Tue, 4. Aug 2020 at 20:11

277 ogledov

Novi fosili ob smrti Rajka Dujmića: "Težko je, del nas odhaja z njim"
Rajko Dujmić, glasbenik in skladatelj, vodja skupine "Novi fosili" in zmagovalec Porina za življenjsko delo, je umrl v starosti 66 let. Od srede zvečer je bil hospitaliziran na oddelku za intenzivno nego nevrokirurgije Univerzitetnega bolnišničnega centra Reka na Sušaku. Tja so ga pripeljali v sredo zvečer po hudi prometni nesreči. Končal je v inducirani komi, iz katere se ni zbudil. To je novica, ki je prizadela številne kolege Rajka. "Kaj ti lahko rečem? Zame je zelo težko, še posebej, ker sem bil njegova poročna priča. Žal mi je za Rajka, on je že več kot četrt stoletja del našega življenja," je za hrvaške medije povedal basist skupine "Novi fosili" Marinko Colnago.

Tue, 4. Aug 2020 at 20:00

163 ogledov

Črnogorci rešitev svojega turizma iščejo pri Rusih
Vlada je ugodila zahtevam turističnih delavcev in državljanom Rusije in Azerbejdžana dovolila vstop v Črno goro, ne da bi morali izpolnjevati posebne pogoje. Danes je Črna gora odprla svoje meje za državljane Ruske federacije in Azerbejdžana, da bi pomagala svojemu turističnemu podjetju, ki letos zaradi "krone krize" beleži velike izgube. Vlada je sprejela zahteve turističnih delavcev in državljanom Rusije in Azerbejdžana dovolila vstop v Črno goro, ne da bi morali izpolnjevati posebne pogoje, na primer negativni preizkus krone ali obvezno samoizolacijo, poroča Fena. Tako imenovani "operativni sedež za turistično industrijo" je za prebivalce Zahodnega Balkana zahteval enake pogoje za vstop v Črno goro, vendar bo črnogorska vlada to odločitev sprejela šele po prejetju mnenja zdravstvenih organov o epidemiološkem tveganju, ki ga predstavlja odpiranje meja za regijo. Glede na epidemiološke razmere v okoliških državah ter zlasti zanesljivost in ustreznost razpoložljivih podatkov, pa tudi potrebe turistične industrije in nacionalne interese Črne gore je bilo ocenjeno, da ni nobenih ovir za liberalizacijo vstopa ruskih in azerbajdžanskih državljanov. za javno zdravje ne predloži epidemiološke ocene tveganja za Črno goro in za vsako državo posebej, je sporočila črnogorska vlada. Turistični promet v Črni gori je letos poleti za 90 odstotkov manjši kot v rekordnem letu 2019, pravi direktorica Črnogorske turistične organizacije Željka Radak-Kukavičić.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Stane Granda: 10. oktober 2018: nenavadni povorki v Ljubljani