SI
Dr. Vinko Gorenak: POLITIČNA KOMEDIJA – ZA LJUDI TRAGEDIJA
V Fokusu
Novice

Petek, 31. avgust 2018 ob 11:13

Odpri galerijo

No pa smo še korak bližje politični komediji – uradno imenovani Vlada RS – ljudsko gledano pa seveda tragediji. Poleg predsednika vlade imamo še njegov predlog kandidatov za ministre in celo ničvreden papir imenovan koalicijski sporazum. Toda smo v času po volitvah in glavni akterji te politične komedije pač ne gledajo več na ljudi in njihove potrebe, za njih je po volitvah pomembno vse kaj drugega kot so ljudje. Zgodba je komična po vsebini, za ljudi pa je gotovo prej kot komična le in samo tragična. Komična zato, ker bomo deležni medsebojnih prepirov, obkladanj, izsiljevanj, groženj, pogojevanj, izza česar pa bo le in samo pohlep po položajih in denarju, za ljudi pa tragična zato, ker za njih in njihovo bodočnost pač nihče od glavnih igralcev in njihovih ansamblov – beri političnih strank, ne bo naredil prav nič ali skoraj nič. No in v tej komično tragični zgodbi nastopajo pač glavni igralci. In kdo to so? Kako jih vidim?

Marjana Šarca vidim kot »komedijanta«. Mož je odlično opravljal posel komedijanta, z veseljem sem mu prisluhnil in se nasmejal, stvar je obvladal, nenazadnje je študirani igralec. Kakšen župan je bil ne bom sodil, ker tega ne vem. Vem le to, da mi je nekdo od zaposlenih na Občini Kamnik, že pred časom povedal, da ga kličejo »psiho«. A je »psiho« danes v službi, se sprašujejo med seboj. Vse lepo in prav, mož je danes v politični komediji uradno predsednik Vlade RS. Da pojma nima o državni politiki in vodenju države je vidno iz Lune. Toda to zanj ni pomembno. Pomembno je to, da bo v zgodovini države zapisan kot predsednik vlade, pa četudi za toliko časa, kot je življenjska doba sladoleda julija na soncu. Nihče me ne bo prepričal, da bo v »svoji ekipi« (narekovaja nista pomota) obvladoval dva bivša predsednika vlade, ki sta že preizkusila, kaj ta funkcija pomeni. Da ne govorim o drugih volkovih njegovega šestorčka.

Mira Cerarja vidim kot »poraženega generala«, ki pa ima še hude politične ambicije. Jasno je, da je imel do sedaj poslansko vojsko v obliki skoraj 35 poslancev, toda »junijska vojna« (beri volitve) je to vojsko hudo oklestila na le 9 poslancev, enega od svojih vojakov – Milana Brgleza je po vojni nagnal kar sam. Toda »poraženi general« se ne da. Želel si je postati predsednik DZ, pa ni šlo, želi si je postati naslednik Pahorja, a njegova poslanska vojska je približno v takšnem stanju, kot so bili Nemci konec leta 1941 pred takratnim Stalingradom. Mesto kandidata za zunanjega ministra je zanj zato slaba tolažilna nagrada.

Dejana Židana vidim kot »dobrovoljnega nesposobneža«, ki ne ve, da bo do naslednjih volitev SD verjetno poslal iz DZ naravnost na smetišče zgodovine, če bo le Luka Mesec dovolj spreten. Če bo do takrat sploh še predsednik SD, če mu ne bo stola izmaknil kar drugi nesposobnež – prišlek Milan Brglez. Položaj predsednika DZ, formalno drugega človeka države, je seveda tisto, o čemer je lahko pred nekaj leti, ko je bil odgovoren tudi za kakovost klobas v Panviti, le sanjal. Toda izkupiček v koalicijskih pogajanjih, SD je sedaj druga najmočnejša stranka koalicije (prihod Milana Brgleza iz SMC), je več kot porazen. No, tako bo verjetno tudi vodil DZ. Vprašanje je le ali slabše od do sedaj najslabšega vodenja, ki pripada Milanu Brglezu.

Alenko Bratušek vidim kot »glasno preračunljivko«. Pred volitvami je bila, poleg Mateja Tonina edina, ki ni izrecno zavračala sodelovanja z Janezom Janšo. Jasno je bilo, da si pušča odprta vrata na obe strani. In na obe strani bi se tudi drago prodala, saj je neke vrste jeziček na tehtnici. Njeni predvolilni nastopi v stilu »zdravstvo in upokojenci«, kar je ponavljala kot papiga, ki zna le dve besedi, so bili naravnost šolski primer dobrega nastopanja, saj je s tema dvema besedama nagovorila praktično dve tretjini volilnega telesa. »Junijska vojna« jo je osebno pustila pred vrati DZ, toda preživela jo je s kar 5. poslanci. Izkupiček koalicijskih pogajanj zato ni nobeno presenečenje, le »dobrovoljni nesposobnež« tega ne vidi. Je zaslepljen s položajem drugega človeka države.

Karla Erjavca seveda vidim kot »prevaranta upokojencev«. Ta posel mu dobro uspeva že skoraj dve desetletji. No zadnja »junijska vojna«, ga je osebno poslala iz DZ. Dobil je tudi prepolovljeno vojsko poslancev v obliki le še 5. poslancev. Toda njega »boli džoko« za vse, kot je nekoč dejal sam, zlasti pa za upokojence. Zanj je važna le ena stvar, biti minister, kjer bo imel varnostnike in službeni avto. To pa seveda ni resor za delo kamor sodijo upokojenci, še manj resor za zdravstvo, ki ga upokojenci najbolj potrebujejo. Seveda je to resor za obrambo.

To pa seveda še niso vsi sodelujoči v politični komediji, imenovani Vlada RS. Imajo le 43 glasov, kar pa seveda ni potrebnih 46 glasov. Tudi dva manjšinska glasova sta premalo za politično komedijo, pod taktirko »komedijanta«. Seveda je bilo potrebnih še 9 glasov Luke Mesca, ki ga vidim kot »stražarja«.  Kot pravi on in njegovi, niso del koalicije ampak so opozicija. S »komedijantom« in njegovo druščino je podpisal poseben sporazum, po katerem je podprl izvolitev »komedijanta«, podprl bo tudi njegovo ekipo »made by Milan Kučan in Gregor Golobič«. Sicer pa bo tu in tam vodil kakšen vladni projekt, za nameček pa bo imel v kabinetu »komedijanta« še obveščevalca, ki ga bo redno obveščal. »Stražar« bo tako porodničar vlade, lahko pa se bo kadarkoli prelevil v pogrebnega govornika te iste vlade, če in ko bo dobil nalogo ali dovoljenje Milana Kučana in Gregorja Golobiča.

http://www.vinkogorenak.net/

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 27. Feb 2020 at 20:59

102 ogledov

Več kot 1000 udeležencev in 200 prispevkov na mednarodni konferenci Za človeka gre: Relevanca znanosti in izobraževanja
Konferenca poteka pod častnim pokroviteljstvom Predsednika Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja, in predsednika Evropske akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. Felixa Ungerja, so povedali na tiskovni komferenci AME - ECM Maribor. Sogovornika pa sta bila prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik Alma Mater Europaea – ECM in izr. prof. dr. Matej Mertik, vodja konference. »Letošnja konferenca je posvečena relevanci znanosti in izobraževanja, njen namen pa je, da se v luči razvoja Evrope vključi visokošolsko izobraževanje in znanost v reševanje sedanjih in pričakovanih izzivov ter kriznih vprašanj. Še posebej bodo naslovljena aktualna področja aktivnega staranja in trajnostne oskrbe, nevrofizioterapije, okoljskih izzivov in razvoja, digitalnih tehnologij ter slovenske in evropske kulturne dediščine ter arhivov,« je pojasnil prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik Alma Mater Europaea – ECM. Osrednji govorniki bodo:  dr. Kathryn Hyer (ZDA), predsednica Ameriškega gerontološkega združenja, dr. Hans Groth, predsednik Svetovnega foruma za demografijo in staranje (Švica), in dr. Anthea Seles (Kanada), generalna sektretarka Mednarodnega arhivskega sveta, s sedežem v Parizu (UNESCO).  Z uvodnimi mislimi bo vizijo Evrope in relevanco znanosti in izobraževanja predstavila evropska komisarka s področja inovacij, raziskav, kulture in izobraževanja mladih gospa Mariya Gabriel. „Svojo prisotnost so potrdili udeleženci iz več kot 20 držav, z domačih in tujih univerz ter znanstvenih in strokovnih institucij, ki bodo razpravljali v 12 sekcijah, med katerimi izpostavljamo področja aktivnega staranja, fizioterapije, integrativne medicine, inkluzivne paradigme v družbenem kontekstu, digitalne tehnologije, arhivskega simpozija in humanistike z okoljem,“ je pojasnil izr. prof. dr. Matej Mertik, vodja konference Za človeka gre. Številni raziskovalci bodo predstavili novosti na področjih zdravstvenih ved, fizioterapije in aktivnega staranja, kako zajeti in uporabiti modrost starejših, kako jih vključiti v družbo, zanima jih njihova delovna aktivnost, medgeneracijsko sožitje in priložnosti na trgu dela. Tema, ki je na področju aktivnega staranja vedno pogostejša je tudi predlog socialne zaščite starejših kot družbeno odgovorne dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Predstavljene bodo novosti ter novi znanstveni dokazi ter relevanca integrativne medicine na področju medicine, neuroergonomika, učinki fizioterapevtskega programa za doseganje smernic pri vrhunskih športih. Na področju humanistike in okolja bodo predstavljene perspektive Evropskega zelenega dogovora, pri digitalni transformaciji pa se raziskovalci sprašujejo, kako si bomo v prihodnosti prizadevali usmerjati odnos na relaciji človek - umetna inteligenca, torej uporaba umetne inteligence danes in odnosi med človekom in tehnologijo v prihodnosti. „Naj še izpostavim, da bodo razpravljalci na konferenci na področju zdravstvenih ved in integrativne medicine govorili o bioenergijska korekcija celostne psihomatske narave. Strokovnjaki s področja fizioterapije bodo na primeru zdravljenja stanja (kalcificirajoča tendiopatija rotatorne manšete) z novo metodo ultrazvočno vodenega perkutanega izpiranja, na področju digitalnih tehnologij bo predstavljen tudi nov pristop uporabe oblikovanja uporabniških vmesnikov za uporabnike s težkimi učnimi težavami,“ še pravi vodja konference dr. Mertik. Konferenco bo v luči relevance znanosti in izobraževanja odprla razprava o bolonjskem procesu in harmonizaciji evropskega visokega šolstva, kjer je akademska in kulturna integracija podlaga evropske kulturne in politične identitete. Osvetljeni bodo vidiki izvedbe bolonjskega procesa v Sloveniji in drugod ter sledenje evropskim razvojnim smernicam ter relevanca razvoja aktualnih študijskih programov in razvoja področij v luči evropske perspektive, kot so področja medgeneracijskega sožitja in starejših, evropski zeleni dogovor, digitalna transformacija. Izhodišča razprave in memorandum o potrebnih razvojnih iniciativah ter smernicah bo predstavljen in posredovan vladi in ministrstvom v Republiki Sloveniji. IZJAVI: "Prioritete se v vrstah oskrbe  z generacijami spreminjajo, zato mora socialna gerontologija slediti tudi spremembam potreb po socialni infrastrukturi in storitvah za starejše ter organiziranosti skupnosti, v katerih se bodo dobro počutili. Dr. Kathryn Hyer, predsednica ameriškega gerontološkega združenja "Dinamika prebivalstva zaradi demografskih sprememb je megatrend 21. stoletja. Njegove nepovratne sile bodo v Afriki spodbudile neprimerljivo rast prebivalstva, medtem ko bo Azija stagnirala in Evropa se bo zmanjševala. Hkrati bomo opazovali staranje po vsem svetu, vendar z različno hitrostjo in časom. " Dr. Hans Groth, predsednik svetovnega foruma za demografijo in staranje

Thu, 27. Feb 2020 at 20:36

111 ogledov

Dr. Milan Zver: Lizbonska pogodba daje majhnim državam članicam znotraj EU moč in tako mora tudi ostati
Dr. Milan Zver je včeraj nastopil kot prvi od evropskih poslancev, ki bodo z državnimi svetniki spregovorili o različnih temah, vezanih na delo evropskih poslancev, ob čemer je izrazil  zadovoljstvo, da se vzpostavlja dialog med državnimi svetniki in evropskimi poslanci. Kot je dejal, bo eden od osrednjih motivov njegovega nagovora razprava, ki se začenja v evropskih institucijah in političnih strankah, o evropski demokraciji, o demokratičnem deficitu in tem, kako povečati povezanost med evropskimi državljani in evropskimi institucijami. Tej razpravi se tudi poslanec sam zelo posveča, saj bo njen razplet po njegovem mnenju krojil tudi nadaljnjo usodo Unije. »Evropska unija je v nekem prehodnem obdobju in prav je, da prihaja do teh razprav, ima pa marsikateri tudi svoje računice in cilje, zlasti ko razmišljamo o tem, kaj bo prišlo v prihodnosti,« je dejal dr. Zver in dodal, da EU v zadnjih letih doživlja hude trenutke, pri čemer je spomnil na val ilegalnih migrantov, na val terorističnih napadov, na kibernetske vojne v posameznih članicah EU, na energetsko negotovost, ki prav tako destabilizira EU, tudi v kontekstu »ozelenitve« programov političnih strank, »kar je prav, ni pa prav, če se ob tem zanemari ostale prioritete.« »Nekatere prioritete v EU so spremenjene. Recimo varnost je bila v preteklosti prioriteta, sedaj pa prihajajo v ospredje druge prioritete,« je povedal poslanec. Po njegovih besedah je poseben izziv Evropske unije v tem trenutku Brexit. »Tudi, ko gledamo v luči proračunskih debat, ki trenutno potekajo, je poseben problem izpad denarja, ki ga je Velika Britanija vlagala v evropski proračun. Tudi zaradi Brexita bo manj denarja za skupno kmetijsko politiko in za kohezijsko politiko,« je povedal poslanec in dodal, da so nekatere prerazporeditve v proračunu EU seveda bile nujne, niso pa bili potrebni tako drastični posegi. »Proračun bo verjetno pod streho v času nemškega predsedovanja, čeprav si nekateri močno prizadevajo, da bi ga spravili pod streho v času hrvaškega predsedovanja, a ne glede na to, bodo Nemci zagotovo imeli močno besedo pri razporejanju proračunskih sredstev,« je povedal evropski poslanec. V nadaljevanju je spregovoril o evropski demokraciji, pri čemer je dejal, da marsikdo misli, da je evropska demokracija vezana samo na delovanje Evropskega parlamenta in poslancev, vendar pa temu ni tako. Evropska demokracija se po besedah dr. Zvera oblikuje tako v Evropskem parlamentu kot tudi v Svetu in Evropski komisiji.  »Evropski parlament deluje po večinskem načelu, zlasti po novi Lizbonski pogodbi je dobil dodatna pooblastila in večjo moč, tako da danes meri svojo moč s Svetom in Evropsko komisijo,« je poudaril poslanec. Evropska komisija se je v zadnjih dveh mandatih sicer nekoliko bolj osamosvojila, tako da deluje kot neke vrste vlada, »kar pa ni dobro, saj bi Evropska komisija morala igrati vlogo izvršnega organa dveh zakonodajalcev, ki si delita zakonodajno delo na evropski ravni.«  To, kako deluje Evropska komisija, se  vidi tudi v pogajanjih, npr. pri Erasmus+, »ki smo jih prekinili, ker je bila Evropska komisija nedejavna.« Kot je povedal poslanec, bi Evropska komisija v pogajanjih morala posredovati med Svetom in Parlamentom. »Če je nedejavna, ima to posledice, saj pridemo v časovno stisko in potem se na ravni evropskih institucij sprejemajo hitre odločitve,« je dejal poslanec in opomnil, da bi Evropski parlament tudi v različnih pogajanjih rad odigral vlogo, ki mu je dana in predpisana z Lizbonsko pogodbo. »Kot rečeno, v Evropskem parlamentu je večinska demokracija, kjer se sprejmejo odločitve z večino glasov, pri čemer se na začetku mandata oblikujejo koalicije strank,« je nadaljeval dr. Zver in dodal, da je v zadnjih dveh mandatih tudi evropska politika postala polarizirana, zlasti pri nekaterih ideoloških temah. »Ko sem prvič postal evropski poslanec, je bilo takratno delovanje Evropskega parlamenta zame kar precejšen šok, saj je Parlament takrat deloval usklajeno in povezovalno. Zadnja dva mandata pa nista bila povezovalna, saj so se v parlamentu močno okrepile leve in desne ekstremne stranke,« je povedal poslanec. Nato je spregovoril o delovanju Sveta, ki je tudi sestavljen demokratično in deluje po demokratičnih pravilih ter je še bolj kot Parlament zavezan h konsenzu. »Govorimo lahko o konsenzualni demokraciji, ki je zelo pomembna ter terja napor, in tu je Lizbonska pogodba dala manjšim članicam, ki sicer nimajo velike teže in moči, izjemno pomembno vlogo, saj so dobile možnost veta,« je povedal evropski poslanec. Po besedah poslanca bi bilo treba to ravnotežje moči med evropskimi institucijami ohraniti tudi po razpravi o prihodnosti evropske demokracije in Unije, saj da je sistem dober, predvsem, ker tudi majhnim državam članicam daje moč v primerjavi z velikimi državami. »Nekateri pa imajo v ozadju drugačne načrte, saj želijo spremeniti način odločanju v Svetu. Marsikoga moti na primer možnost veta. Ti govorijo, da so evropske institucije neučinkovite ravno zaradi konsenzualne demokracije oz. veta pri nekaterih vrstah odločanja,« je povedal evropski poslanec in nadaljeval, da je treba v razpravi, ki se začenja, »braniti Lizbonsko pogodbo, saj bodo razprave  šle v smeri spremembe le-te.«  Po mnenju dr. Zvera bodo zagovorniki močnejše EU najprej želeli spremeniti način odločanja v Svetu.  »Na drugi strani so tudi zelo različne pobude, kaj narediti iz EU. Nekateri želijo močan Bruselj z lastnimi davki in finančnimi viri, govori se tudi o uvedbi transnacionalnih list, ki bi jih sestavili kar v Bruslju,« je nadaljeval dr. Zver in transnacionalne liste ocenil kot slabe, saj bi zaradi njih nastal še večji prepad med Evropskim parlamentom in državljani. »Tudi drugi predlogi obstajajo, in sicer, da bi uvedli Senat in ukinili Svet, kar je po moji oceni ponovno predlog obvoda, da bi se rešili veta in uveljavljenega načina odločanja na Svetu,« je povedal dr. Zver in dodal, da obstaja zelo veliko predlogov, ki bi šli v smeri večje centralizacije in unitarizacije. »Tudi to je svojevrstna nevarnost za manjše članice, ki niso močne v EU,« je poudaril evropski poslanec.  Dejal je še, da je tudi vedno več kritikov močnega Bruslja, »zlasti skrajno desni si želijo bolj ohlapno zvezo, kar pa bi pomenilo, da ne bi bilo niti skupnih politik, kot npr. kohezijske, transportne in drugih politik.« »Vedno, ko bomo sledili  razpravi o prihodnosti evropske demokracije, bo treba slediti tudi interesom in biti precej pazljiv, saj se bodo več ali manj dogajale inovacije pod streho kakor večje učinkovitosti evropskih institucij,« je v tej luči opozoril evropski poslanec. Poslanec, ki je glavni pogajalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+, je v nadaljevanju spregovoril tudi o tem programu, ki je eden najbolj uspešnih programov v EU. »Parlament je sprejel predlog, da bi se proračun povečal za trikrat, ker so potrebe znotraj programa tako velike,« je dejal poslanec in izpostavil, da je tudi sam mnenja, da je najboljša investicija v mlade, mobilnost, sodelovanje na področju izobraževanja. Opozoril je, da je finsko predsedstvo predlagalo komaj 48% tega, kar je zahteval Evropski parlament in poudaril, da se bo sam še naprej boril za trikratno povečanje sredstev.  Slovenija je po besedah poslanca v program Erasmus+ dobro vključena na vseh nivojih, tako so v program vključeni na ravni vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol, največ pa v njem sodelujejo  visokošolski študentje. Po mnenju poslanca so izmenjave dobre, saj se tako  posredno  modernizirajo tudi šolski sistemi. »Izmenjava dobrih praks slovenski šolski sistem tudi izboljšuje in sam menim, da bi morali imeti  permanentno obnovo kurikulov, saj so spoznanja hitra, odprt šolski sistem pa jih zmore vključiti,« je prepričan poslanec. V nadaljevanju razprave so sledila vprašanja državnim svetnikom, ki so bila  povezana predvsem s trkom civilizacij, z Brexitom in programom Erasmus+. Svetnike je tako zanimalo, kakšna bo geostrateška pozicija EU po Brexitu (glede na vpliv Amerike, Velike Britanije in Kitajske) ter kako bo s finančnimi sredstvi za program Erasmus+. Kot je v zvezi s trkom civilizacij dejal poslanec, v Evropi vlada načelo enotnosti v različnosti. »Te različnosti se upoštevajo in se morajo vzdrževati in za to se tudi veliko plačuje. V praksi sicer to vedno ne deluje, tudi sami lahko opazite, da se govori o Evropi dveh hitrosti ter da imajo v praksi večji več besede,« je povedal dr. Zver in nadaljeval: »Evropa temelji na nekih skupnih idejnih temeljih, krščanski tradiciji, grški filozofiji, rimskem pravu in razsvetljenstvu. Na podlagi tega se je kasneje razvil koncept človekovih pravic in svoboščin, moderne družbe, demokracije. Lahko rečemo, da se je ravno v našem civilizacijskem svetu rodil sistem, ki ga sam ne bi zamenjal za katerega drugega. Seveda se globalizacija vrši tudi na področju izmenjave kultur, prihaja do kulturnih trkov, a to ne pomeni samo po sebi neke multi-kulti zgodbe, vzpostaviti pa je treba nek strpen odnos med različnimi kulturnimi orientacijami,« je na vprašanje o trku civilizacij odvrnil dr. Zver.   Kar se tiče Brexita je evropski poslanec prepričan, da bo Veliko Britanijo prizadel bolj kot EU. »London City izgublja svojo finančno vlogo, postopoma to funkcijo prevzemajo Milano, Frankfurt, Pariz in druga mesta, ki postajajo močni finančni centri,« je dejal poslanec. Na vprašanja o geostrateškem položaju EU, pa je spregovoril predvsem o odnosu do Rusije. »Rusija je že pred leti izbrala svojo pot. Deluje kot močan mednarodni akter, je zelo uspešna pri uporabi vojaške sile in trde moči, ima  kibernetsko usposobljenost in vohunsko mrežo, razporejeno po Evropi in Balkanu,« je povedal poslanec in dodal, da so po mnenju analitikov trenutno najbolj verjetni kibernetski napadi na posamezne strukturne sisteme.  Evropski poslanec je spregovoril tudi o področju kmetijstva. Meni, da je regulacija EU na področju kmetijstva na nekaterih mestih šla ponekod predaleč. »Skupna kmetijska politika ne pomeni nujo popolne regulacije,« je prepričan dr. Zver, ki dodaja tudi, da bo finančnih sredstev v prihodnjem proračunu na tem področju manj. »Problem je tudi, da se manj kot 4% mladih še ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, vendar menim, da lahko trend obrnemo,« je prepričan dr. Zver. Vir:https://www.milanzver.eu/

Thu, 27. Feb 2020 at 19:31

620 ogledov

Srbska "varda" na beograjskih ulicah varuje domačine pred nasilnimi migranti
Tudi v srbski prestolnici Beogradu več ne vedo, kako se naj ubranijo pred vse bolj nasilnimi ilegalnimi migranti, ki so preplavili mestne ulice in ogrožajo domačine. Po pisanju srbskega spletnega portala Dnevna gazeta, so se domačini organizirali. Po najbolj ogroženih soseskah se sprehajajo mestne straže, skupine prostovoljcev, ki jih vodi Damjan Knežević. Zanimivo, tudi tega vodjo "srbske varde" je policja že večkrat aretirala, ker naj bi spodbujal rasno sovraštvo. Vendar Kneževič zagotavlja, da bodo kljub policijski represiji vztrajali, njihova "mestna straža" do zdaj ni povzročila niti enega samega incidenta, ampak s svojo navzočnostjo po ulicah preprečuje nasilje ilegalnih migrantov. Dnevna gazeta tudi poroča, da je 80% prebivalcev vasi ob meji z Madžarsko in Romunijo, Majdan in Rabe, podpisalo peticijo, s katero od lokalnih oblasti, policije in države zahtevajo ustrezne varnostne ukrepe pred vse bolj nasilnimi migranti. Več na: https://dnevnagazeta.com/2020/02/12/pokazali-sta-srbija-misli-u-ovom-mestu-je-peticiju-protiv-migracije-potpisalo-80-stanovnika/

Thu, 27. Feb 2020 at 19:05

106 ogledov

Pomurska AC: neznanci "sezuli" Audija, s tovornjaka pa odtujili gorivo
Iz Soboške Policijske uprave so sporočilo, da so se včeraj ponoči neznanci na avtocestnem počivališču pri Murski Soboti lotili na tovornjak naložene prestižne avtomobile znamke Audi. Včeraj, 26.2.2020, ponoči se je neznanec lotil enega izmed športnih terencev Audi Q3, ki so bili naloženi na tovorno vozilo znamke Mercedes v lasti ljubljanskega podjetja. Z luksuznega nemškega vozila je neznanec snel in ukradel vsa štiri originalna lita platišča s pnevmatikami. Soboški policisti sporočajo, da pri tem  pri tem  nastalo za okrog 2.000 evrov škode. To pa ni bilo zadnje dejanje tiste noči, saj si je neznanec privoščil še tovorno vozilo Slovaškega državljana. Iz dveh rezervoarjev je namreč neznani storilec odtujil 1093 litrov goriva, kar so ugotovili na sedežu podjetja preko daljinskega odčitavanja. Foto: PUMS

Thu, 27. Feb 2020 at 18:36

262 ogledov

V SLS zgroženi nad sporočili jutrišnjega protesta proti nastajajoči vladi: Ko koalicija proti sovraštvu širi sovraštvo
Se zgodbe ponavljajo?! Vselej, ko bi morala v Sloveniji oblast prevzeti desnosredinska vlada, se proti njej "zgodijo spontani protesti"! Spomnimo naj na dogajanja pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, ko so dominantni mediji in "varuhi demokracije" ščuvali parlamentarne stranke proti koalicijskemu povezovanju s stranko SDS Janeza Janše. Še vedno so živi spomini na "spontane granitno jogurtne proteste" v Mariboru, zaradi katerih je odstopil takratni mariborski župan Franc Kangler, "jogurtaši" pa so proteste izvozili še v Ljubljano in s pomočjo Klemenčičeve KPK "zrušili" drugo vlado Janeza Janše. Po katastofalnem poldrugem letu vladanja levičarskega peterčka na čelu z Marjanom Šarcem, ko je moral zaradi lastne nesposobnosti zapustiti tron predsednika vlade, se je pričel dialog parlamentarnih strank z najmočnejšo stranko v DZ, stranko SDS o oblikovanju desnosredinske vlade. Ko je postalo več kot očiotno, da bo prvaku SDS Janezu Janši uspelo predsedniku republike Borutu Pahorju predstaviti dovolj glasov poslancev v DZ za oblikovanje desnosredinske koalicije SDS, SMC, NSi in Desus, se je oglasila "koalicija proti sovraštvu" in napovedala jutrišnje proteste proti nastajajoči vladi. Zgražanje nad organizatorji in vsebino jutrišnjih protestov so javno izrekli tudi v Slovenski ljudski stranki SLS in v sporočilo za javnost zapisali: "V SLS smo zgroženi ob dejstvu, da jutrišnji shod, namenjen nasprotovanju predvideni prihodnji vladi, organizatorji imenujejo Shod proti koaliciji sovraštva. Za nas je nesprejemljivo, da se z nazivom »koalicija sovraštva« imenuje predvidena prihodnja vladna koalicija, za katero je dalo svoj podpis več kot pol vseh poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, in ki so jo podprla vsa glavna gospodarska združenja v Sloveniji ter le v nekaj dneh skoraj polovica vseh slovenskih županov. Nesprejemljivo je, da se na tako razdiralen in sovražen način poskuša onemogočiti oblikovanje vlade desnosredinskih in levosredinskih strank, ki so zmogle dialog in pogum, da so kljub številnim programskim in ideološkim razlikam oblikovale program vlade, ki bo dala v ospredje reševanje ključnih vprašanj v nepredvidljivih časih, vse od zdravstvenih, varnostnih do gospodarskih in socialnih. Za SLS je legitimno argumentirano nasprotovanje kakršnikoli vladni koaliciji ali njeni vsebini delovanja. Nesprejemljivo pa je dobesedno hujskanje k dodatnemu razdoru in razkolu v slovenski družbi, ki je še vedno obremenjena s preteklimi delitvami in kjer je sodelovanje ideološko različnih strank prej izjema kot pravilo. V SLS podpiramo oblikovanje nove vlade, za katero verjamemo, da bo kljub časovnim in finančnim omejitvam Slovenijo usmerila v bolj enakomeren razvoj, bolj pravno državo in v boljše možnosti za delovanje gospodarstva ter socialno pravičnost. Organizatorje jutrišnjega protesta pozivamo, da se vzdržijo nedopustnih nedemokratičnih pritiskov na legitimno odločanje predstavnikov ljudstva v Državnem zboru RS. V SLS tudi pozivamo predstavnike vseh pristojnih institucij v Sloveniji, da se opredelijo do nesprejemljivega etiketiranja poslancev in volivcev štirih slovenskih političnih strank z nazivom »koalicija sovraštva«, ki je že v svojem samem temelju sovražen. S to opredelitvijo bi najvišji predstavniki slovenske države vzpodbudili duh sodelovanja in povezovanja ter se opredelili proti nadaljnjim delitvam."

Thu, 27. Feb 2020 at 17:08

197 ogledov

UKC Maribor in SB Celje: telefonske številke za informacije o koronavirusu
Iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so sporočili telefonsko številko, ki so jo vzpostavili za namene osveščanja o novem koronavirusu.Na sveže vzpostavljeni telefonski številki s strani Univerzitetnega kliničnega centra Maribor bodo prebivalci dobili odgovore na vprašanja v zvezi z novim koronavirusom. Telefonska številka 031 653 929 bo dosegljiva vsaki dan od 7. do 22. ure.  Telefonska številka je namenjena vprašanjem v zvezi boleznijo COVID-19, katere povzročitelj je koronavirus - SARS-CoV-2, so še sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.  V Celju posebna telefonska številka  za osebe z  znaki okužbe s koronavirusom Iz  Splošne bolnišnice Celje obveščajo o  vzpostavitvi posebne telefonske številke, na katero lahko pokličejo osebe, ki imajo znake okužbe s koronavirusom. V Splošni bolnišnici Celje so v okviru urgentnega centra vzpostavili posebno telefonsko številko, na katero lahko pokličejo osebe, ki imajo znake okužbe s korona virusom (kašelj, povišana telesna temperatura nad 38 0 C, otežkočeno dihanje, prihajajo z ogroženega območja oz. so bili v stiku z okuženimi osebami).  Na spodaj  navedeni številki bodo dobili  navodila, kako ukrepati oz. priti do ustrezne zdravstvene pomoči. Telefonska številka je 03 423 30 79, dosegljiva je 24 ur na dan. Upajmo le da bo sistem kako najhitreje do ustrezne pomoči za morebitne okužene ali tistih, ki kažejo okužbe čim prej  začel funkcionirati, navkljub vsej začetni kaotičnosti.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Vinko Gorenak: POLITIČNA KOMEDIJA – ZA LJUDI TRAGEDIJA