SI
Patricija Simonič: Opus Ona rezultat občudovanja ženskega lika
V Fokusu
Novice

Četrtek, 30. avgust 2018 ob 19:49

Odpri galerijo

Umetnica Patricija Simonič na življenje in umetnost gleda predvsem iz duhovnih vzgibov. Deluje kot slikarka in kiparka, sicer po  profesiji magistrica ekonomije, ki se uveljavlja kot svojevrstna raziskovalka na področju postmodernega trženja. Sama meni, da s svojimi umetniškimi deli oddaja dušo. Gre za vidnejšo predstavnico tradicionalne figuralike in umetniških praks, ki jo likovna kritičarka Ana Marija Stibilj Šajn uvršča v sam realizem, z renesančnimi elementi. Slikarko zaznamujejo njena z intenzivno kompozicijo, monokromno barvno paleto in globokim duhovnim podtonom nabita platna, ki najgloblje razkrivajo slikarkino likovno veščino in intimo. Dejavna slikarka je v preteklem letu izdala  tudi knjigo o trženju umetnosti, z naslovom Trženje duše.

Simoničeva je poznana širši slovenski javnosti kot vizualna umetnica na področju likovne umetnosti - slikarstva in kiparstva in si je pridobila mednarodno veljavo, ko je v letu 2013 oblikovala poznano slovensko skulpturo Dečka miru, simbol miru, ki ga je leto pozneje prejel papež Frančišek v Vatikanu, simbolično, z željo naj njegov pontifikat zaznamuje prizadevanje za mir na svetu. Omenjena keramična skulptura Dečka miru se nahaja v Vatikanskem muzeju. Patricija Simonič je tudi avtorica več sakralnih del. Med njena zadnja dela štejemo še obširnejši sakralni cikel del Nadangelov, slovito Zadnjo večerjo, več portretov Marije in Jezusa.

 Na področju slovenske likovne umetnosti veljate za umetnico upodobitev ženskih figur. Zakaj opus del Ona?

Mislim, da vsak slikar nosi določeno specifiko motiva v sebi, to je tisti motiv s katerim reprezentativno izrazi globino svojih misli in čutenj. Motiv ženskega akta ali figure pa zagotovo v umetnosti, slikarstvu predstavlja poglobljen izziv, saj je na to tematiko v zgodovini bilo največ narejenega, raziskanega, seveda v smislu umetnosti in nekako ponuja izhodišče za nadaljnji osebni razvoj in tudi razvoj slikarstva na družbeni ravni. Motiv najdem v sebi v svojih razmišljanjih v odnosu do tradicionalnih zgodovinskih arhetipov ženske figure.

Vaš slikarski opus z naslovom Ona nosi prav posebno sporočilnost. Kaj je še v ozadju tega opusa ustvarjanja?

Opus slik Ona nastaja kot rezultat mojega občudovanja ženskega lika, ki je prizor pretekle realnosti z vizijo o prihodnosti. Popelje nas v svet skrivnostnih ženskih figur, kjer ohranjam smelo potezo v monokromnosti, dodajam pa jim navidezno elegantno lahkotnost, ki je obenem obtežena z mračnimi skrivnostmi. Podobe žensk iz opusa del Ona razkrivajo spoznanja, ki jih prinese življenje, spoznanja sebe, svojih misli in čutenj v odnosu do božanstva samega lika. V mojih delih prevladuje kot modra tudi rjava barva v monokromni tehniki, skladni s simboliko. Modra barva je najgloblja, nesnovna in najčistejša  ter vodi v duhovna občutja. Z rjavimi odtenki ponazarjam zemeljsko plat ženskega lika.

Potem pa je tukaj še vaš cikel Križev pot, ki je sestavljen iz 14 slik povzetih po svetopisemski vsebini. Tukaj ste se dotaknili sakralnega slikarstva. Kako to, da ste se odločili za tovrstno tematiko?

Križev pot za grajsko kapelo v Pernovem je nastal pred nekaj leti, zame zagotovo izjemno lep projekt, še posebej zaradi sakralne tematike, ki mi je kot umetnici še posebej pri srcu, sploh zaradi mojega sloga slikanja, ki je konsistenten z arhetipnim načinom. Slikarska dela Križevega pota so nastala po naročilu, za grajsko kapelo v kraju Pernovo pri Žalcu. Cikel del Križevega pota je sestavljen iz 14 slik – postaj pasijona, to je zagotovo tematika, ki je najbolj poznana v sakralnem slikarstvu. Upodobitev križevega pota nas preko podobe same povabi v razmišljanje in zavedanje, da Kristusov pasijon ni le pot trpljenja, temveč pot odrešenja. Sakralna umetnost nagovarja v razmišljanje, to je tudi namen upodabljanja slednje. Naloga sakralne umetnosti je pokazati na odrešenjsko ustvarjalno razmerje med človekom in Bogom.                                   

Moram omeniti tudi, da ste avtorica znane slovenske skulpture - Dečka miru. Nam zaupate zgodbo je povezano s to skulpturo?

Skulptura Dečka miru je nastala v sodelovanju z Mednarodno mirovniško fundacijo Beli golob kot simbol slovenstva, ki temelji na ideologiji o miru, prijateljstvu in povezovanju. Pred dvema letoma jo je Gianni Rijavec izročil papežu Frančišku v Vatikanu z željo naj njegov pontifikat zaznamuje prizadevanje za mir na svetu. Pozneje je bila postavljena tudi bronasta skulptura Dečka miru z namenom sprave slovenskega naroda ter med narodi in stoji ob vhodu v spominski park NOB na Trnovem pri Gorici.

Deček miru je prinašalec Ognja miru in ljubezni, ter kot tak pripoveduje o vrednotah slovenstva. Njegova pojavnost s pripadajočim osrednjim simbolom miru - golobom na prsnem delu, simbolizira pripadnost ideologiji o miru, o temeljnih načelih družbene odgovornosti, povezovanju in složnosti. Zasnovan je v izhodišču Prešernove mirovniške misli: ''Ne vrag, le sosed naj bo mejak.'' Podoba skulpture Dečka miru je ujemajoča se s podobo samega pesnika, pokončna drža in veder obraz obdan z daljšimi valovitimi lasmi. Oblečen v prevelika oblačila simbolično opozarja na veličino pomena miru in sloge med narodi. V rokah drži laternico z Ognjem miru in ljubezni, ki ju želi ponesti v svet.

Iz pogovora z vami vidim, da ste umetnosti predani. Kaj vas pa definira? Ste v prvi vrsti umetnica ali ekonomistka? Povejte mi kako gresta ti dve področji z roko v roki?

Umetnost, je zame stvar svobode, nebrzdanosti, trenutne inspiracije in domišljije, medtem, ko s svojo formalno izobrazbo odražam tisti drugi jaz, ki je predvsem racionalen in  eksakten. V življenju je vedno pomembno povezati svoje interese in tako preseči meje določenega. S slikarstvom se ukvarjam že vedno, to preprosto sem, študij ekonomije – marketinga je bil moja poznejša odločitev. Doktorski študij je moj že tretji podiplomski študij v sklopu katerih sem večino individualnih raziskovalnih del namenila trgu umetnosti. Marketing je precej izključen iz kulturne sfere in nekako velja, da gre za nezdružljivi vedi, še posebej v stroki vizualne umetnosti. Sama menim, da bi morale kulturne institucije videti v marketingu niz orodij in priložnosti kako umetnost približati uporabnikom. S tega področja sem v lanskem letu tudi izdala knjigo, z naslovom Trženje duše.

V svoji knjigi ste se osredotočili predvsem trženje slikarske umetnosti. Je to posledica tega, da slikate tudi sami? Kakšen je slovenski umetnostni trg?

Izhodišče knjige je v slikarstvu, seveda prvenstveno izhajam iz sebe in svojih slikarskih interesov, je pa res, da sem se z omenjeno tematiko ukvarjala že tekom svojega magistrskega študija in potem tudi magistrirala s področja trženja slikarstva, s poudarkom na zaznavanju vrednosti za uporabnika. V Sloveniji sploh težko govorimo o umetnostnem trgu, kaj šele o zrelosti trga kot je to v razvitih kapitalističnih državah. Pri nas nekako velja, da tržno pozicioniranje umetnika in njegovih del vodi v komercializacijo in banalizacijo umetnosti. Kljub dejstvu, da so vsa umetniška dela skozi zgodovino - pomembna za človeštvo bila narejena po naročilu, se pravi za trg in ne sama sebi namen. Današnja slovenska praksa v trženju umetnosti je povsem nasprotna. V ospredje prihajajo alternativni umetniki dekadentnega dometa, običajno politično privilegirani, ki s svojo pojavnostjo in delom skušajo vplivati na porast multikulturalizma in razvrednotenje tradicionalnih umetniških praks ter širše - kulture. Tako trg praktično nima možnosti razvoja, ker se na njem ne pojavljajo igralci. Ali pa jih vsaj ni dovolj.

Umetniška kritika:

Patricija Simonič je umetnica, ki ustvarja obsežen slikarski opus z naslovom Ona, v katerem razkriva reminiscence in hkrati intimen odnos do tradicionalnih zgodovinskih arhetipov ženske figure. Njeno podobo obnavlja na prefinjen, minuciozen način, s premišljeno pozicioniranimi in finimi potezami čopiča. Prepoznavni formi, ki predstavlja poklon klasični lepoti, pa daje tudi kanček misterioznosti. Motivni izbranki zaupa svoja razmišljanja, svoje poglede, čutenja in osebno sporočilnost. Z obraznimi potezami, ki so natančno izslikane in jasne, odpira pogled v globino ženskih likov. Pri upodobitvah sta fascinantni tako oblikovna kot barvna dovršenost, še posebej pa preseneča izjemna plastičnost. Ustvarjalna prizadevanja za dosego lepotnega ideala avtorica bogati s svojstvenim barvnim občutjem. To temelji na monokromni, omejeni barvni paleti, na modrih ali pa rjavih barvah.

Modro avtorica povezuje z neskončnostjo, hrepenenjem in božanskostjo. Modra barva je najgloblja, nesnovna in najčistejša  ter vodi v duhovna občutja. Z rjavimi odtenki ponazarja zemeljsko plat ženske. Tako One skozi barvno ovrednotenje živijo med zemljo in nebom, v vlogah žensk, mater in žena, pa tudi Marije, Božje matere. So realna in hkrati simbolna figura, ki predstavlja harmonično celoto, zajeto v likovnem in vsebinskem bistvu, v specifiki  in popolnosti. One Patricije Simonič so obdarjene z nežno in čutno senzibilnostjo. Avtorica jim daje močno slikarsko identiteto, s katero si prizadeva doseči popolno istovetnost ideje in podobe.

Ana Marija Stibilj Šajn

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 18. Feb 2020 at 08:31

0 ogledov

Vili Kovačič/DržavljanK Marjanu Šarcu, odstopljenemu PV: Kako lepo je živeti v izobilju nevednosti !!!
"Glavna odlika te in prejšnje vlade je namreč nespoštovanje lastne zakonodaje, ne pa zakonodaja sama. Že dolgo namreč prosim CPVO – Celovito presojo vplivov na okolje, ki je pogoj za vsako večjo infrastrukturno investicijo, ki pa je na mojo žalost vladni drugi tir nima, enako kot je nima Jankovićev kanal C0 v Ljubljani," je v odzivu oziroma javni repliki na nedeljski nastop Mrjana Šarca, odstopljenega predsednika vlade v oddaji Politično na TVSLO zapisal Vili Kovačič/DržavljanK. V oddaji RTVSLO POLITIČNO ste me omenili kot izvorno zlo tega, da je v Sloveniji vse ali marsikaj narobe. Izjava, da je v SLO marsikaj narobe ker je Viliju Kovačič z referendumom uspelo ustaviti drugi tir, je sicer prijetno presenečenje, ker sem naivno mislil, da so mediji in stranka v LMŠ name že čisto pozabili, vendar moram replicirati, saj ima ta trditev iz pogovora s Tanjo Gobec, hudo napako. - Glavna napaka ni v zakonodaji kot navajate, ampak v tem, da oblastnikom ni treba spoštovati zakonov in ustave. To ste dokazali v koaliciji z Alenko Bratušek, ki vas žejnega vodi čez vodo, s tem ko vam veselo obljublja 2 tir. Glavna odlika te in prejšnje vlade je namreč nespoštovanje lastne zakonodaje, ne pa zakonodaja sama. Že dolgo namreč prosim CPVO – Celovito presojo vplivov na okolje, ki je pogoj za vsako večjo infrastrukturno investicijo, ki pa je na mojo žalost vladni drugi tir nima, enako kot je nima Jankovićev kanal C0 v Ljubljani. Skratka napaka ni v zakonodaji in civilnih iniciativah, kot trdite, pač pa v oblastnikih, ki lastne zakone ignorirate in računate na pozabljivo, poslušno in nezainteresirano ljudstvo. In napaka je v dobrohotnih medijih, ki o teh nespoštovanjih molčijo, nekateri pa to celo nagrajujejo in hvalijo. Ali kot bi rekel Ivan Cankar: gospodar se pokriža – hlapec moli rožni venec.  Se pa gospod predsednik Šarec motite, da nek Vili Kovačič zavira pri vožnji navzgor, kot ste mi že očitali v Reporterju – ob tem ko sem vam predstavljal rekuperacijo elektrike pri vožnji navzdol. Kar je sicer za avstrijske železnice povsem dobro in celo odlično, žal ni za slovenske politike na oblasti, tudi po vaši zaslugi. In je škodljivo – ne dobro, za Slovenijo, kar tako poudarjate. - Je pa tudi v Ustavi nekaj hudo narobe. V SLO namreč na referendumu od leta 2013 zmaga lahko zgolj in samo tisti, ki zbere cca 345 000 glasov proti, ob uravnoteženem razmerju sil, pa mora biti udeležba na referendumu dvakrat tolikšna, to je sanjska z 690.000 oddanimi glasovi, kar pomeni polovica + 400 glasov, to je številka s katero smo nasprotniki zakona o 2 tiru presegli rezultat Mira Cerarja. Skupno pa je bilo v obeh referendumih oddanih proti vladnemu zakonu cca 290. 000 glasov. Upam da ta prikaz številk ne bo odveč, saj nazorno pove, da za take sistemske anomalije kot je pojav nesistemskega državljana K., v kali zatre in onemogoči.  Spoštovani gospod predsednik vlade v odstopu! Ker želim, da ste bolje informirani, vas prijazno vabim na omizje, ki ga bomo kmalu organizirali na to temo. Nanj bom povabil tudi vašega ministra Počivalška, ki bo upam razumel govorico številk in težo okoljskega bremena tega vašega koalicijsko izsiljenega projekta. To vabilo vam pošiljam zgolj zato, ker politikom odrekam pravico do tega, da se izgovarjajo, da so bili neinformirani ali slabo informirani.Ob tem ko odločajo o naših usodah in milijardah. Vili Kovačič/DržavljanK  

Mon, 17. Feb 2020 at 18:37

162 ogledov

Bolnišnica Celje - Pogodba o nadzoru gradnje podpisana »minuto pred dvanajsto«- v katerem grmu čigav zajec tiči?
Kot je znano je Ministrstvo za zdravstvo brez tehtne obrazložitve prekinilo pogodbo o nadzoru novogradnje Splošne bolnišnice Celje.  Brez razlage in brez obvestila so ostali tudi v Splošni bolnišnici Celje, na koncu koncev končnega uporabnika zgrajenega, in  ki bo ekonomski uporabnik novo grajenega objekta. Kaj se je prav za prev dogaja? Gre za investicijo Etapa 1 nadomestne novogradnje SBC. V okviru te investicije SBC nastopa kot "uporabnik", samo investicijo pa kot investitor vodi Ministrstvo za zdravje. Gre za trenutno največjo investicijo v zdravstvu, ki je za Celje in celotno regijo izrednega pomena. Samo podjetje Navor d.o.o., ki je ne le pripravilo podlage za izbiro izvajalca gradbenih del, ampak je kot recenzent sodelovalo že v fazi projektiranja PGD projektov (t.j. projektov za gradbeno dovoljenje), je zato s celotnim projektom celovito in podrobno seznanjen. Do zdaj je kot nadzornik z imenovanim odgovornim nadzornim inženirjem sodelovalo pri izgradnji urgentnega centra in Etape 0 nadomestne novogradnje, ki sta dela te investicije oz. pogodbe. In naenkrat prekinitev pogodbe z tistim nadzornikom gradnje ki je najbolj seznanjen z vsem potekom , od samega »embria« do  ki je najbolj seznanjen. V bolnišnici se ne strinjajo z dogajanjem na ministrstvu, ki je tudi investitor in  je 22. januarja letos odpovedalo pogodbo prvotnemu nadzorniku, ki je v preteklosti bdel tudi nad gradnjo urgentnega centra, ki je bila pravzaprav prvi korak k novogradnji. Mogoče »preveč« strokovno izvajal nadzor? Se začela »boks« partija med  izvajalci da ne bi kdo dobil preveč od kolača , ki si ga delijo gradbinci in je trenutno pri »grižljaju« Pomgrad oziroma podizvajalci.   Od prekinitve pogodbe s podjetjem Navor d.o.o. naprej (od 22. 1. 2020), je vodenje trenutne investicije potekalo brez sodelovanja SBC. . To pomeni, da so v SBC s tem  izgubili vpliv na dokončno projektiranje, ki še vedno poteka in gradnjo. S stališča SBC, ki je končni uporabnik te investicije, je to dejstvo velika težava. Znano je, da je gradbeni inšpektor  14  februarja izdal odločbo o zaustavitvi del na gradbišču. Danes 17 februarja  smo v  iz službe za stike z javnostmi dobili  obvestilo o sklenjeni pogodbi z novim nadzornikom, ki se glasi na datum  14 februar  z družbo DRI kar pomeni, da  so  s tem dnem dobili imenovanje odgovornega svetovalnega Inženirja. Glede vsebine pogodbe in obsega del svetovalnega Inženirja, SBC še ni uspela preveriti, ali so v pogodbi zajete vse tiste obveznosti, ki jih je imelo podjetje Navor, d.o.o.. Nadzor je sicer prevzela družba DRI na podlagi »in house« naročila, zanjo pa po pooblastilu zasebna družba Elitebau oz. njen lastnik,  inženir Gorazd Dimnik. To pomeni, da je prav tako tistega dne bil vendarle imenovan odgovorni svetovalni inženir na gradbišču. Zato izvajalec del z gradnjo nadaljuje. V bolnišnici pa ne skrivajo ogorčenja nad potezami ministrstva za zdravje. To , naj mi ne zamerijo  vključeni, pomeni, da so končno v »hišo«,  posel pripeljali »nevesto« o kateri so se poprej dogovorili, pa je prejšnji hišni  ljubimec, čeprav dober in priljubljen, ni bil po okusu glavnega sponzorja »poroke« oziroma posla. Moti v vsem tem tudi, da je čas od zaprtja gradbišča do vzpostavitve ponovnega nadzora  enak ničli. Slaba režija  ali odlični »igralci? Ali so reference, ki so ji jih  odlično navzkrižno podeljevali s »točno« odmerjenimi  dozami, (beri denarja) premalo ali se je vsilil nov »ljubimec« oziroma gradbeni elitni izbranec. S stališča celjske  bolnišnice, ki je končni uporabnik te ogromne, ta trenutek z 117 milijoni evrov, največje investicije v zdravstvu, je to dejstvo velika težava, še pojasnjujejo v bolnišnici in dodajajo, da bodo » zaščitili svoje interese ter storili vse, da se gradnja nadaljuje zakonito in transparentno tudi naprej. Od ministrstva za zdravje pa bomo zahtevali, da se nam še naprej omogoči čim večji vpliv nad projektiranjem in gradnjo, saj so vendarle bolnišnica in njeni zaposleni tisti, ki bodo v novih prostorih izvajali delovni proces.« Ali bo celjska bolnišnica imela kaj besede in veljave  pri tem ali bo v vlogi »brezzobega» leva, z druge strani pa gradbeniki, izvajalci, »in hause« nadzorniki uveljavljali svoje »interese« in dobro uveljavljeno počutje  ter prvo in zadnjo besedo pri gradnji in nadzoru, pa ostaja da vidimo kako bo in do kod lahko pridemo z takšnimi »turškimi« prijemi. Ko pa bo tako daleč in zrelo za dokončanje ter predajo v uporabo pa bomo drugačno »glasbo« vrteli. Se vam zdi znan scenosled dogajanj? Vane K. Tegov

Mon, 17. Feb 2020 at 18:22

65 ogledov

MOTORNIKI NA NAŠIH TIRIH
ŽELEZNIŠKA VOZILA NA MOTORNI IN ELEKTROMOTORNI POGON V SLOVENIJIAvtor: Marko Košir; soavtorja: Mladen Bogić, Josip Orbanić O železnici in železniških vozilih je na voljo ogromno tiskanih in elektronskih virov. Nekaj jih je tudi v slovenščini. Vendar pa v knjigi predstavljena vozila niso nikjer celovito predstavljena. Pravzaprav je veliko virov o motornih vlakih (motornikih), Diesel in Diesel-električnih ter o električnih lokomotivah zelo pomanjkljivih ali pa jih sploh ni. Po drugi svetovni vojni smo bili v Sloveniji velikokrat mačehovski do arhiviranja tehniške dediščine in do njenega ohranjanja. Prvi »vlak« na električni pogon leta 1879 (Kozinc, ER, št 1 do 4, 2001) Prvi Siemensov vagonček z električnim pogonom je bil atrakcija na razstavi v Berlinu leta 1879. Potem pa je minilo kar nekaj desetletij, ko so se pojavile prve lokomotive na železniških progah. Razlogi za to so bili različni, poglavitni pa je bil ta, da so iskali primerno vrsto napajalnega toka in elektromotorje dovolj velikih moči za pogon in vleko vlakov. Drugi razlog, ki je pogojeval uvedbo električne vleke, je bila razlika v samooskrbi s premogom v posameznih državah. Pri nas je do danes knjigo o elektrovleki napisal le docent dr. Josip Orbanić, upokojeni prometni strokovnjak na Slovenskih železnicah.  V knjigi so navedena in dopolnjena nekatera poglavja iz te knjige. Opis sistemov električne vleke in osnova za zgodovinski pregled dogodkov na področju razvoja vozil z dizelskim in električnim pogonom sta delo soavtorja Mladena Bogića, upokojenega ravnatelja Muzeja Slovenskih železnic iz Ljubljane. Električna lokomotiva 362-038 s Pohorje ekspresom v Kopru (sl.wikipedia.org/wiki/SŽ_serija_362, 2006) S skupnimi močmi treh soavtorjev je nastala knjiga, ki na področju prvih dizelskih motornikov orje ledino in v nekaterih trditvah temelji na najbolj verjetnih predvidevanjih, le-ta pa se na koncu v celoti ujemajo s stanjem leta 1964. V tematiko nas uvede prvo poglavje, ki razlaga nekatere strokovne pojme in nekatere elektronske naprave v sodobnih železniških vozilih. Zaključuje ga tudi natančna razlaga označevanja motornikov in lokomotiv na nekdanjih Jugoslovanskih in Slovenskih železnicah, kar je še posebej pomembno, saj prihaja zaradi nepoznavanja označevanja do številnih napak pri razlagi in definicijah, ki so jih polni različni naslovi z železniško tematiko na spletu. Poglavje zaključi kratek pregled drugih prevoznikov, ki vlečejo vlake iz Luke Koper v različne smeri. Knjiga natančno predstavi tudi druga tirna vozila, ki so jih uporabljali v slovenskih rudnikih, tovarnah in industrijskih obratih. Ni namenjena samo strokovnjakom, temveč  je napisana razumljivo tudi za ljubitelje železniške tematike. Novi motornik FLIRT – SŽ 610, ki prihaja v uporabo v letu 2020. Knjiga velikosti 15,5 x 22,5 cm obsega 280 strani in je trdo vezana. Besedilo podpira obilica črno-belih in barvnih fotografij ter preglednice in sheme. Prodajna cena je 25,00€, založnik je Založba PRO-ANDY, Andrej Ivanuša, s.p., Maribor. Knjiga je izšla s pomočjo donacije Slovenskih železnic. Več o knjigi in naročilo na internetni strani: http://www.proandy-sp.si/motorniki.html Prispevek pripravil: ANDY

Mon, 17. Feb 2020 at 18:16

218 ogledov

Invazija migrantov iz Bosne na Slovenijo! Zahtevajo odprtje meje!
V soboto je bil pred migrantskim centrom Miral v Veliki Kladuši velik protest migrantov, ki zahtevajo, da Evropska unija in Hrvaška odpreta meje. Zahtevajo tudi boljšo oskrbo, več in boljšo hrano, ogrevanje in podobno. Nekateri sicer navajajo, da naj bi mejni prehod Maljevac med BiH in Hrvaško kmalu spet zaprli. Vsi skupaj pa pričakujejo, da bo spomladanski val v letu 2020 bistveno večji kot pred letom dni. Piše Nova24.TV Meje mora Slovenija, ki varuje Šengensko mejo takoj zapreti in onemogočiti prehod ilegalcev skozi našo državo. A migranti so neomajni in hočejo popoln pretok naših meja. Kaj se bo zgodilo, če migranti, ki so trenutno v Bosni res pridejo pred našo mejo? Slovenija še nega navala ne bo zdržala. Portal moja-dolenjska.si poroča, da poroča o 61 prijetih tujcih, ki so ob koncu tedna nezakonito prestopili državno mejo. Večino so prijeli na Dolenjskem in Kočevsko-ribniškem območju. Tokratna posebnost je, da so migrante prijeli tudi v štirih vozilih, vozniki so v priporu, migranti pa večinoma v azilnem domu. Včeraj in danes do 6. ure so prijeli 20 migrantov, ki so se izrekli za državljane Pakistana in Indije. Prijeli so jih v Štalcerjih, Prigorici in Kočevju. Vse so prijeli v vozilih. Tako so sinoči, okoli 19.30, na območju Kočevja v vozilu 32-letnega Ukrajinca našli še 4 migrante (3 Pakistance in Indijca). Nekaj po 20. uri so v Štalcerjih pri 39-letnemu Palestincu v vozilu našli še 4 Pakistance. Okoli 22.30 pa na območju Prigorice v vozilu 48-letnega voznika in 38-letnega sopotnika (oba slovenska državljana) še 12 Pakistancev. Vse tri voznike so pridržali, postopki s prijetimi še potekajo. Včeraj je nato več sto migrantov poskušalo oditi iz sicer prepolnega centra Miral. O tem so poročali agencija Reuters in nekateri hrvaški ter bosanski mediji. Med poskusom zapustitve Mirala je bilo slišati vzklike Svoboda, Vrnite nam denar, Prenehajte nas pretepati.  Tam se nahaja okoli tisoč ljudi, kar je 300 več od zmogljivosti. Mediji še poročajo, da je v letu 2019 skozi BiH šlo okoli 50 tisoč migrantov, večinoma so se izrekali za državljane Pakistana, Afganistana, Iraka, Maroka in Sirije.

Mon, 17. Feb 2020 at 18:12

52 ogledov

Vilma Bukovčeva, primadona za vse čase!
Vilma Bukovčeva, primadona za vse časeAvtor: Marko Košir Žal je tako, da Slovenci vedno premalo cenimo svoje sonarodnjake. Mnogi, ki so zavzemali visoka športna, umetniška ali znanstvena mesta, in so bili cenjeni po svetu, so pri nas pozabljeni. Zato je zelo pomembno, da o njih pišemo in izdajamo knjige, ki nam pomagajo spoznati njihove življenjske poti. Tako je pred nami knjiga o operni pevki Vilmi Bukovec. Vilma Bukovec (rojena 1920, Trebnje – umrla 2016, Ljubljana) zavzema med slovenskimi opernimi pevkami posebno mesto. Začela je nastopati pred drugo svetovno vojno, ki je prekinila njeno umetniško delovanje. Nadaljevala je konec štiridesetih in v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Njena umetniška pot se je končala sredi osemdesetih in je torej trajala polnih štirideset let.   Vilma Bukovec na začetku svoje umetniške poti (Bukovec, 1920–2016) Repertoar Vilme Bukovec je bil izredno velik. Segal je od vlog za dramski sopran do vlog za visoki lirski sopran. Na opernih odrih je v svoji karieri nastopila 1447-krat v 58 vlogah iz 48 različnih oper. Gostovala je v vseh opernih hišah nekdanje Jugoslavije. Zaradi zelo odmevnih nastopov na pevskih tekmovanjih v Toulousu in Verviersu je bila povabljena na avdicijo v pariško Opero Comique in milansko Scalo. Deset let je bila stalna gostja v Verviersu, Toulousu in še nekaterih francoskih opernih hišah. Samostojno je gostovala na Slovaškem, v Bolgariji in Španiji (Bracelona). Seveda je sodelovala na vseh gostovanjih ljubljanske Opere na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji, Italiji, Avstriji, nekdanji Sovjetski zvezi in še kje. Z beograjsko Opero je leta 1958 gostovala v Wiesbadnu (Jaroslavna v Knezu Igorju) in leta 1959 v Parizu (Margareta v Faustu) in Lozani v Knezu Igorju. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je bila članica jugoslovanske kulturne delegacije v Sovjetski zvezi in na Kitajskem, nato pa še članica žirije na mednarodnem pevskem tekmovanju v Moskvi leta 1957. Ob vsem tem je pogosto nastopala na javnih koncertih v dvorani Slovenske filharmonije in ob različnih drugih priložnostih v Ljubljani in Sloveniji. Posebej je omembe vredno njeno sodelovanje na Dubrovniških poletnih igrah, kjer je večkrat nastopila, tudi v Verdijevem Requiemu pod taktirko Lovra pl. Matačića. Avtor Marko Košir je knjigo razdelil na uvod in štiri dele. Prvi del je namenjen opisu umetniške in življenjske poti, drugi del je namenjen predstavitvi nekaterih opernih hiš in nekaterih umetnikov, s katerimi je sodelovala. V tem delu je tudi poglavje o njenih posnetkih za radijski arhiv in nosilce zvoka in slike in še nekaj zanimivosti. Tretji del opisuje njeno življenje od takrat, ko se je umaknila z opernih odrov, do njene smrti decembra 2016. Četrti del so statistični prikazi in koledarji nastopov v Operi, v dvorani Slovenske filharmonije in na ostalih koncertnih nastopih po svetu. Vilma Bukovec v vlogi Manon (Bukovec, 1920–2016) Knjiga, velikosti 17,6 x 25,0 cm,  je opremljena s črno-belimi in barvnimi fotografijami. Priložen je CD z njenimi arijami in dueti. Obsega 524 strani in je trdo vezana. Začetna prodajna cena je 40,00€. Založnik je Založba PRO-ANDY, Andrej Ivanuša, s.p., Maribor, sozaložnik pa Ustanova fundacija Ladko Korošec iz Zagorja ob Savi. Več o knjigi in naročilo: http://www.proandy-sp.si/vilma-bukovec.html Prispevek pripravil: ANDY  

Mon, 17. Feb 2020 at 18:01

161 ogledov

Dobra vikend policijska žetev v Žalcu - zasegli več kot 900 sadik konoplje
Žalski  policisti so konec preteklega tedna opravili več hišnih preiskav na območju  Policijske  postaje Žalec. Z zbiranjem in preverjanjem obvestil so prišli  do  podatkov, da 38-letna moška, doma z žalskega območja, na svojih domovih,  vikendu   ter  v  zapuščeni hiši, ki je njuna skupna last, gojita konopljo. Pri enemu od njiju so v kletnih prostorih odkrili dva prirejena prostora za gojenje konoplje in okoli 190 sadik. Konoplja in opremo za gojenje sta  mu bili  zaseženi.  Zasegli  so  mu  tudi  okoli pol kilograma posušene konoplje, manjšo  količino  konopljine  smole in gotovino, za katero sumijo, da jo je osumljeni  38-letnik  pridobil  s prodajo prepovedane droge. Pri osumljenem 38-letniku  so hišno preiskavo opravili tudi v počitniški hišici na območju Policijske  postaje  Celje, kjer bi naj imel prav tako posebej prirejen prostor za  gojenje konoplje, v katerem trenutno ni bilo sadik. Našli so  in zasegli tudi manjšo količino posušenih delcev konoplje. Pri  drugem  bi naj  v kletnih prostorih našli in zasegli dva šotora prilagojena za  gojenje  konoplje,  na  podstrešju  pa  še  dodatni  prostor za gojenje konoplje.  Zasegli  so mu tudi  okoli 150 sadik konoplje ter nekaj posušene konoplje. Hišno  preiskavo  so  žalski policisti opravili tudi v stanovanjski hiši na žalskem  območju,  ki  je  njuna skupna last. V hiši sta imela tri prostore prirejene  za  gojenje  konoplje,  ob  hiši  še  dva večja šotora. V hišnih prostorih  so  našli dober kilogram posušenih delcev konoplje, v šotorih pa okoli 570 sadik konoplje. Dobra koordinacija in »usklajeno » delovanje dveh »podjetnih«  pridelovalcev tako »priljubljenih« zabavnih sestavin je trajalo ravno toliko  da so jih dobili. Skupno  so  38-letnikoma   z  žalskega  območja  zasegli  več kot 900 sadikkonoplje,  okoli  dva  kilograma posušenih delcev konoplje, manjšo količinokonopljine smole ter več opreme za gojenje konoplje. Sedaj imata priložnost za »poglobljeno« analizo z več zornih kotov kako se »izvleči« iz te godlje in ali se bosta v bodoče lotevala podobnih »poslov« ali bosta ubrala kaj legalnega , mogoče peke piškotov ali »dog cookies«. Kot pravijo na PU Celje, sta oba s kazensko  ovadbo  zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene  proizvodnje  in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po členu  186/1  KZ-1, privedena k preiskovalnemu sodniku, ki jima je odredil pripor.Grozi jima zaporna kazen od enega do desetih let. Kar lep čas za inovativni študij o tem, kako in kaj v bodoče. Imata možnost naleteti na izkušenejše od sebe. Seveda če jih bodo poslali na «inovativni«  študij ter ali bo dovolj časa za temeljit premislek in specializacijo drugega, bolj legalnega posla  ali pa podobne vrste »posla«.Vis maior, ali sam bog ve! V.K.T. Foto: PU Celje

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Patricija Simonič: Opus Ona rezultat občudovanja ženskega lika