SI
Spanje in šolarji - večna dilema
V Fokusu
Zanimivo

Četrtek, 30. avgust 2018 ob 08:53

Odpri galerijo

Pred začetkom novega šolskega leta je Nacionalni inštitut za javno zdravje objavil zanimive in koristne napotke v zvezi s spanjem učenjcev in dijakov. 

Spanje je naravno stanje telesnega počitka in je nujno za preživetje. Človeško telo ima notranjo biološko uro, ki nas opozarja, kdaj je čas za počitek in spanje. Ta je občutljiva na svetlobo in temo v dnevu. Poleg tega potekajo v telesu tudi kemični procesi, ki vplivajo na to, da kdaj telo potrebuje energijo za dejavnost in kdaj mora počivati.


Spanje poteka v več fazah od rahlega spanca do globokega spanja in sanjanja. Obstajata dve ključni fazi spanja: t. i. REM in non-REM faza. Med REM fazo sanjamo večino svojih sanj. Non- REM faza pa je sestavljena iz štirih stopenj globokega spanca. Za kakovosten spanec so pomembne vse faze.

Šolarji potrebujejo od devet do deset ur spanca na dan (odraslim večinoma zadošča od 7 do 8 ur):

Skupina                                            Priporočen čas spanja
Otroci                                               6 do 10 let: okoli 10 ur
                                                        9 do 12 let: okoli 9 ur
Mladostniki                                        okoli 9 ur spanja


Spanje  pomaga  pri  utrjevanju  in  ohranjanju  spomina  ter  pri  učenju,  še posebej  pri utrjevanju proceduralnega spomina, ki nam omogoča učenje različnih spretnosti in veščin. Zaradi njega lahko obvladamo računalniške igrice, gimnastične vaje ali se naučimo igranja melodije na klavirju. Spanje možganom omogoča, da ponovno obdelajo že naučene informacije, tako da se utrdijo in ohranijo. Ptice, na primer, med spanjem »prepevajo« in s tem ponavljajo pesmi, kar jim jih utrdi in ohrani v spominu.

Določenim vrstam učenja koristi tudi kratek dremež čez dan. Utrujenost se pojavi, ker možgani lahko sprejmejo le določeno količino informacij, preden dobijo možnost za nov sprejem. S spanjem se sprejete informacije obnovijo in utrdijo.

Spanje dobro vpliva na naše počutje, spomin in koncentracijo. Med spanjem se organizira naš spomin, utrdi se naučeno in izboljša se koncentracija. Ustrezno spanje, predvsem v REM fazi, vpliva tudi na naše razpoloženje. Pomanjkanje spanja se kaže v razdražljivosti; vpliva na čustva, socialne interakcije in na možnost odločanja. Vpliv pomanjkanja spanja na vozniške sposobnosti se kaže podobno kot pri ljudeh, ki vozijo pod vplivom alkohola.

Spanje vpliva tudi na imunski in živčni sistem ter telesni razvoj. Ob pomanjkanju spanca imunski sistem oslabi, telo postane bolj občutljivo za infekcije in obolenja. Spanje je tudi čas, ko se obnavlja živčni sistem. Prek nevronov potekajo tako impulzi na zavedni (gibanje telesa) kot nezavedni ravni (dihanje, prebava).


Hormoni, substance, ki regulirajo določene funkcije telesa, se izločajo v času spanja ali malo pred njim. Najbolj je znano izločanje hormona rasti med spanjem, ki je nujen za rast otrok, je pa tudi ključen pri obnavljanju mišic.

V  zadnjem času  strokovnjaki  povezujejo pomanjkanje spanja tudi s pojavom debelosti. Manj spanca povzroča povečanje apetita in omogoča uživanje dodatnega obroka hrane. Oslabi metabolizem in zmoti raven hormonov. Po drugi strani pa imajo debeli ljudje več težav s spanjem.

Pomanjkanje spanca

Pomanjkanje spanja torej pomembno vpliva na spoznavne funkcije, čustveno in telesno zdravje. Motnje spanja so povezane tudi z zmanjšano telesno odpornostjo, povišanim pritiskom, srčno in možgansko kapjo, vrtoglavico in padci ter, kot že rečeno, z debelostjo.

Marsikomu se zdi, da je spanje potrata časa, ki pa ga v današnjem času primanjkuje. Pa vendar je spanje osnovna človekova potreba, ki omogoča počitek, obnavljanje ter prinaša veliko prednosti za telo in duha. Pomanjkanje spanca se kaže tudi v dremežu čez dan, težko se osredotočimo na določeno nalogo, smo bolj razdražljivi; morda se nam zmanjša produktivnost.

Spanje pri mladostnikih

Raziskave kažejo, da mladostniki spijo manj kot odrasli in otroci ter manj, kot je zanje priporočljivo. Spat hodijo pozno ponoči, zjutraj težko vstajajo,  čez dan so zaspani. Kljub temu, da zadnje študije pričajo o tem, da so vzorci spanja pri najstnikih dejansko bistveno drugačni kot pri odraslih ali otrocih. V najstniškem obdobju je namreč notranja biološka ura nastavljena nekoliko drugače. Hormon melantonin  se takrat izloča kasneje kot pri odraslih ali otrocih, kar povzroča, da najstniki zaspijo kasneje. Melatonin je hormon epifize, katerega raven se čez dan spreminja in vpliva na nekatere biološke funkcije. Sprošča se samo ponoči.

Razlogi za manj spanja ležijo tudi v potrebi mladostnikov, da delajo dobro (kar pomeni, da se veliko učijo), imajo veliko zunajšolskih dejavnosti in preživljajo več časa z vrstniki.

Tudi zgodnji začetek pouka lahko tudi vpliva na pomanjkanje spanja pri najstnikih. Mladostniki, ki zaradi različnih razlogov hodijo spati pozneje, premalo spijo, posebno, če začnejo pouka zgodaj zjutraj.

Občasno pomanjkanje spanca ni problematično. Težave pa nastopijo, če se pomanjkanje spanca kopiči.

Priporočila za boljše spanje mladostnikov:

  • Vedno pojdite spat in se zbujajte ob isti uri (tudi konec tedna) – če bomo hodili spat in  se  zbujali  ob  isti  uri,  se  bo  telo  hitro  navadilo  na  to  uro.  Na  ta  način  bomo vzpostavili ustrezen spalni vzorec.
  • Redno se gibajte – redna telesna dejavnost pomaga k boljšem spanju, vendar pa ne smemo biti preveč telesno dejavni neposredno pred spanjem.
  • Izogibajte se raznim stimulansom – izogibajte se pijačam, ki vsebujejo kofein (kava, pravi čaji, nekatere gazirane pijače, npr. kokakola v popoldanskem času. Nikotin je stimulans, zato tudi opustitev kajenja pripomore k boljšemu spanju. Alkoholne pijače povzročajo, da posameznik postane nemiren in se ponoči večkrat zbuja.
  • Izogibajte se hrani, ki destimulira spanje– pred spanjem ne uživajte težke hrane. Priporočajo pa se npr. toplo mleko, polnozrnate žitarice z manj sladkorja, banana, kamilični čaj …
  • Sprostite se – izogibajte se nasilnim, grozljivim ali akcijskim filmom pred spanjem oz. vsemu, kar bi vas lahko razburilo. Sprošča pa tiha, pomirjujoča glasba.
  • Zmanjšana  svetloba  –  izogibajte  se  močni  svetlobi  (svetloba  stimulira  možgane), računalniškim in televizijskim ekranom.
  • Izogibajte se poležavanju in dremežu čez dan.
  • Izogibajte  se  nočnemu učenju  –  pomanjkanje spanja  (predvsem zadnji  dan pred testom) lahko poslabša učno učinkovitost.
  • Primeren prostor za spanje je temen, zračen in tih. 
  • Zbujajte se ob svetlobi – postopna svetlost prostora.

Napotki za spanje so koristni tudi za odrasle. Morda je novo šolsko leto priložnost, da kar najbolj optimalno organizirate spanje vas in otrok.

Saj poznamo pregovor: spanec je boljši kot žganec.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 18. Feb 2020 at 11:15

0 ogledov

Mario Fekonja SDMS: Z dvigom minimalne plače in usklajevanjem pokojnin profitira le država
Z zanimivim razmišljanjem o tem, kako levičarska Vlada v odhajanju z domnevnimi uspehi pri usklajevanju pokojnin in zvišanjem minimalne plače, slovenski javnosti kaže "mesec v vodi," se je danes zjutraj na svojem facebook profilu oglasil predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije Mario Fekonja. Njegovo pisanje objavljamo v celoti, seveda Šarcu in vsem nam v razmislek. Danes zjutraj prižgem TV in, kot vedno, najprej pregledam Teletext naše "zlate" nacionalke. V oči bode uskladitev pokojnin. Prižgem računalnik, pregledam novice, med drugimi tudi "zlato" (zlata ne zato, ker je lepa, ker je draga) nacionalko. V oči bode uskladitev pokojnin. In to za celih 3,2%. Med prebiranjem opazim, da se direktor zavoda, gospod Marijan Papež pohvali: "že več kot 10 let ni bilo tako visoke uskladitve". Politično gledano, vemo kam gospod cilja. Pa pustimo to, glavno je, da upokojenci zdaj namesto 538 EUR, zdaj dobijo 555,76 EUR, kar je vrhunec dosežka leve strani. Celih 17,76 EUR. Kje ste slovenski sindikati? Drugi vrhunski dosežek je dvig minimalne plače. Iz 886,63 bruto na 940,58 EUR bruto. Delavec prejme zdaj celih 29 EUR več. Super, celodnevna kopalna karta v slovenskih termah. O čem pa ljudje ne razmišljajo: Tudi slovenski delavci so se začeli obračati na naš sindikat, naj jim preverimo, če je z njihovo plačo po novi zakonodaji, vse OK. Ja, vse je OK. Razlika je le v tem, da sedaj država dodeljuje dodatke do minimalne plače, kar pa se v pokojnino ne bo vštevalo! In ob ponovnem dvigu valorizacijskega količnika, bo pokojnina te osebe še nižja. Poleg tega nihče ne opozarja, da so cenzusi za razne socialne pravice (subvencije za prehrano, vrtce, letovanja otrok, stanovanja,...) ostali nespremenjeni. Se je kdo vprašal, ali boste po dvigu minimalne plače še v okviru cenzusa, ali ga boste pa prekoračili? Tako je, večina ga bo prekoračila. In kje so delavci privarčevali ali pridobili? NIKJER, pridobila je država. Kje ste slovenski sindikati? In potem je problem, da v SDMS-ju nismo dosegljivi 24 ur, da so gužve pred pisarno in da ljudje čakajo celih 45 minut, da ne odgovarjamo v nedeljo,... itd. Že s pravilno izpolnjeno dohodnino človeku, ki je sam ne zna izpolniti, privarčujemo v osnovi cca 600 EUR. Kar je 20x več, kot je uspela slovenskemu delavcu vlada doprinesti z dvigom minimalke.

Tue, 18. Feb 2020 at 08:31

0 ogledov

Vili Kovačič/DržavljanK Marjanu Šarcu, odstopljenemu PV: Kako lepo je živeti v izobilju nevednosti !!!
"Glavna odlika te in prejšnje vlade je namreč nespoštovanje lastne zakonodaje, ne pa zakonodaja sama. Že dolgo namreč prosim CPVO – Celovito presojo vplivov na okolje, ki je pogoj za vsako večjo infrastrukturno investicijo, ki pa je na mojo žalost vladni drugi tir nima, enako kot je nima Jankovićev kanal C0 v Ljubljani," je v odzivu oziroma javni repliki na nedeljski nastop Mrjana Šarca, odstopljenega predsednika vlade v oddaji Politično na TVSLO zapisal Vili Kovačič/DržavljanK. V oddaji RTVSLO POLITIČNO ste me omenili kot izvorno zlo tega, da je v Sloveniji vse ali marsikaj narobe. Izjava, da je v SLO marsikaj narobe ker je Viliju Kovačič z referendumom uspelo ustaviti drugi tir, je sicer prijetno presenečenje, ker sem naivno mislil, da so mediji in stranka v LMŠ name že čisto pozabili, vendar moram replicirati, saj ima ta trditev iz pogovora s Tanjo Gobec, hudo napako. - Glavna napaka ni v zakonodaji kot navajate, ampak v tem, da oblastnikom ni treba spoštovati zakonov in ustave. To ste dokazali v koaliciji z Alenko Bratušek, ki vas žejnega vodi čez vodo, s tem ko vam veselo obljublja 2 tir. Glavna odlika te in prejšnje vlade je namreč nespoštovanje lastne zakonodaje, ne pa zakonodaja sama. Že dolgo namreč prosim CPVO – Celovito presojo vplivov na okolje, ki je pogoj za vsako večjo infrastrukturno investicijo, ki pa je na mojo žalost vladni drugi tir nima, enako kot je nima Jankovićev kanal C0 v Ljubljani. Skratka napaka ni v zakonodaji in civilnih iniciativah, kot trdite, pač pa v oblastnikih, ki lastne zakone ignorirate in računate na pozabljivo, poslušno in nezainteresirano ljudstvo. In napaka je v dobrohotnih medijih, ki o teh nespoštovanjih molčijo, nekateri pa to celo nagrajujejo in hvalijo. Ali kot bi rekel Ivan Cankar: gospodar se pokriža – hlapec moli rožni venec.  Se pa gospod predsednik Šarec motite, da nek Vili Kovačič zavira pri vožnji navzgor, kot ste mi že očitali v Reporterju – ob tem ko sem vam predstavljal rekuperacijo elektrike pri vožnji navzdol. Kar je sicer za avstrijske železnice povsem dobro in celo odlično, žal ni za slovenske politike na oblasti, tudi po vaši zaslugi. In je škodljivo – ne dobro, za Slovenijo, kar tako poudarjate. - Je pa tudi v Ustavi nekaj hudo narobe. V SLO namreč na referendumu od leta 2013 zmaga lahko zgolj in samo tisti, ki zbere cca 345 000 glasov proti, ob uravnoteženem razmerju sil, pa mora biti udeležba na referendumu dvakrat tolikšna, to je sanjska z 690.000 oddanimi glasovi, kar pomeni polovica + 400 glasov, to je številka s katero smo nasprotniki zakona o 2 tiru presegli rezultat Mira Cerarja. Skupno pa je bilo v obeh referendumih oddanih proti vladnemu zakonu cca 290. 000 glasov. Upam da ta prikaz številk ne bo odveč, saj nazorno pove, da za take sistemske anomalije kot je pojav nesistemskega državljana K., v kali zatre in onemogoči.  Spoštovani gospod predsednik vlade v odstopu! Ker želim, da ste bolje informirani, vas prijazno vabim na omizje, ki ga bomo kmalu organizirali na to temo. Nanj bom povabil tudi vašega ministra Počivalška, ki bo upam razumel govorico številk in težo okoljskega bremena tega vašega koalicijsko izsiljenega projekta. To vabilo vam pošiljam zgolj zato, ker politikom odrekam pravico do tega, da se izgovarjajo, da so bili neinformirani ali slabo informirani.Ob tem ko odločajo o naših usodah in milijardah. Vili Kovačič/DržavljanK  

Mon, 17. Feb 2020 at 18:37

162 ogledov

Bolnišnica Celje - Pogodba o nadzoru gradnje podpisana »minuto pred dvanajsto«- v katerem grmu čigav zajec tiči?
Kot je znano je Ministrstvo za zdravstvo brez tehtne obrazložitve prekinilo pogodbo o nadzoru novogradnje Splošne bolnišnice Celje.  Brez razlage in brez obvestila so ostali tudi v Splošni bolnišnici Celje, na koncu koncev končnega uporabnika zgrajenega, in  ki bo ekonomski uporabnik novo grajenega objekta. Kaj se je prav za prev dogaja? Gre za investicijo Etapa 1 nadomestne novogradnje SBC. V okviru te investicije SBC nastopa kot "uporabnik", samo investicijo pa kot investitor vodi Ministrstvo za zdravje. Gre za trenutno največjo investicijo v zdravstvu, ki je za Celje in celotno regijo izrednega pomena. Samo podjetje Navor d.o.o., ki je ne le pripravilo podlage za izbiro izvajalca gradbenih del, ampak je kot recenzent sodelovalo že v fazi projektiranja PGD projektov (t.j. projektov za gradbeno dovoljenje), je zato s celotnim projektom celovito in podrobno seznanjen. Do zdaj je kot nadzornik z imenovanim odgovornim nadzornim inženirjem sodelovalo pri izgradnji urgentnega centra in Etape 0 nadomestne novogradnje, ki sta dela te investicije oz. pogodbe. In naenkrat prekinitev pogodbe z tistim nadzornikom gradnje ki je najbolj seznanjen z vsem potekom , od samega »embria« do  ki je najbolj seznanjen. V bolnišnici se ne strinjajo z dogajanjem na ministrstvu, ki je tudi investitor in  je 22. januarja letos odpovedalo pogodbo prvotnemu nadzorniku, ki je v preteklosti bdel tudi nad gradnjo urgentnega centra, ki je bila pravzaprav prvi korak k novogradnji. Mogoče »preveč« strokovno izvajal nadzor? Se začela »boks« partija med  izvajalci da ne bi kdo dobil preveč od kolača , ki si ga delijo gradbinci in je trenutno pri »grižljaju« Pomgrad oziroma podizvajalci.   Od prekinitve pogodbe s podjetjem Navor d.o.o. naprej (od 22. 1. 2020), je vodenje trenutne investicije potekalo brez sodelovanja SBC. . To pomeni, da so v SBC s tem  izgubili vpliv na dokončno projektiranje, ki še vedno poteka in gradnjo. S stališča SBC, ki je končni uporabnik te investicije, je to dejstvo velika težava. Znano je, da je gradbeni inšpektor  14  februarja izdal odločbo o zaustavitvi del na gradbišču. Danes 17 februarja  smo v  iz službe za stike z javnostmi dobili  obvestilo o sklenjeni pogodbi z novim nadzornikom, ki se glasi na datum  14 februar  z družbo DRI kar pomeni, da  so  s tem dnem dobili imenovanje odgovornega svetovalnega Inženirja. Glede vsebine pogodbe in obsega del svetovalnega Inženirja, SBC še ni uspela preveriti, ali so v pogodbi zajete vse tiste obveznosti, ki jih je imelo podjetje Navor, d.o.o.. Nadzor je sicer prevzela družba DRI na podlagi »in house« naročila, zanjo pa po pooblastilu zasebna družba Elitebau oz. njen lastnik,  inženir Gorazd Dimnik. To pomeni, da je prav tako tistega dne bil vendarle imenovan odgovorni svetovalni inženir na gradbišču. Zato izvajalec del z gradnjo nadaljuje. V bolnišnici pa ne skrivajo ogorčenja nad potezami ministrstva za zdravje. To , naj mi ne zamerijo  vključeni, pomeni, da so končno v »hišo«,  posel pripeljali »nevesto« o kateri so se poprej dogovorili, pa je prejšnji hišni  ljubimec, čeprav dober in priljubljen, ni bil po okusu glavnega sponzorja »poroke« oziroma posla. Moti v vsem tem tudi, da je čas od zaprtja gradbišča do vzpostavitve ponovnega nadzora  enak ničli. Slaba režija  ali odlični »igralci? Ali so reference, ki so ji jih  odlično navzkrižno podeljevali s »točno« odmerjenimi  dozami, (beri denarja) premalo ali se je vsilil nov »ljubimec« oziroma gradbeni elitni izbranec. S stališča celjske  bolnišnice, ki je končni uporabnik te ogromne, ta trenutek z 117 milijoni evrov, največje investicije v zdravstvu, je to dejstvo velika težava, še pojasnjujejo v bolnišnici in dodajajo, da bodo » zaščitili svoje interese ter storili vse, da se gradnja nadaljuje zakonito in transparentno tudi naprej. Od ministrstva za zdravje pa bomo zahtevali, da se nam še naprej omogoči čim večji vpliv nad projektiranjem in gradnjo, saj so vendarle bolnišnica in njeni zaposleni tisti, ki bodo v novih prostorih izvajali delovni proces.« Ali bo celjska bolnišnica imela kaj besede in veljave  pri tem ali bo v vlogi »brezzobega» leva, z druge strani pa gradbeniki, izvajalci, »in hause« nadzorniki uveljavljali svoje »interese« in dobro uveljavljeno počutje  ter prvo in zadnjo besedo pri gradnji in nadzoru, pa ostaja da vidimo kako bo in do kod lahko pridemo z takšnimi »turškimi« prijemi. Ko pa bo tako daleč in zrelo za dokončanje ter predajo v uporabo pa bomo drugačno »glasbo« vrteli. Se vam zdi znan scenosled dogajanj? Vane K. Tegov

Mon, 17. Feb 2020 at 18:22

65 ogledov

MOTORNIKI NA NAŠIH TIRIH
ŽELEZNIŠKA VOZILA NA MOTORNI IN ELEKTROMOTORNI POGON V SLOVENIJIAvtor: Marko Košir; soavtorja: Mladen Bogić, Josip Orbanić O železnici in železniških vozilih je na voljo ogromno tiskanih in elektronskih virov. Nekaj jih je tudi v slovenščini. Vendar pa v knjigi predstavljena vozila niso nikjer celovito predstavljena. Pravzaprav je veliko virov o motornih vlakih (motornikih), Diesel in Diesel-električnih ter o električnih lokomotivah zelo pomanjkljivih ali pa jih sploh ni. Po drugi svetovni vojni smo bili v Sloveniji velikokrat mačehovski do arhiviranja tehniške dediščine in do njenega ohranjanja. Prvi »vlak« na električni pogon leta 1879 (Kozinc, ER, št 1 do 4, 2001) Prvi Siemensov vagonček z električnim pogonom je bil atrakcija na razstavi v Berlinu leta 1879. Potem pa je minilo kar nekaj desetletij, ko so se pojavile prve lokomotive na železniških progah. Razlogi za to so bili različni, poglavitni pa je bil ta, da so iskali primerno vrsto napajalnega toka in elektromotorje dovolj velikih moči za pogon in vleko vlakov. Drugi razlog, ki je pogojeval uvedbo električne vleke, je bila razlika v samooskrbi s premogom v posameznih državah. Pri nas je do danes knjigo o elektrovleki napisal le docent dr. Josip Orbanić, upokojeni prometni strokovnjak na Slovenskih železnicah.  V knjigi so navedena in dopolnjena nekatera poglavja iz te knjige. Opis sistemov električne vleke in osnova za zgodovinski pregled dogodkov na področju razvoja vozil z dizelskim in električnim pogonom sta delo soavtorja Mladena Bogića, upokojenega ravnatelja Muzeja Slovenskih železnic iz Ljubljane. Električna lokomotiva 362-038 s Pohorje ekspresom v Kopru (sl.wikipedia.org/wiki/SŽ_serija_362, 2006) S skupnimi močmi treh soavtorjev je nastala knjiga, ki na področju prvih dizelskih motornikov orje ledino in v nekaterih trditvah temelji na najbolj verjetnih predvidevanjih, le-ta pa se na koncu v celoti ujemajo s stanjem leta 1964. V tematiko nas uvede prvo poglavje, ki razlaga nekatere strokovne pojme in nekatere elektronske naprave v sodobnih železniških vozilih. Zaključuje ga tudi natančna razlaga označevanja motornikov in lokomotiv na nekdanjih Jugoslovanskih in Slovenskih železnicah, kar je še posebej pomembno, saj prihaja zaradi nepoznavanja označevanja do številnih napak pri razlagi in definicijah, ki so jih polni različni naslovi z železniško tematiko na spletu. Poglavje zaključi kratek pregled drugih prevoznikov, ki vlečejo vlake iz Luke Koper v različne smeri. Knjiga natančno predstavi tudi druga tirna vozila, ki so jih uporabljali v slovenskih rudnikih, tovarnah in industrijskih obratih. Ni namenjena samo strokovnjakom, temveč  je napisana razumljivo tudi za ljubitelje železniške tematike. Novi motornik FLIRT – SŽ 610, ki prihaja v uporabo v letu 2020. Knjiga velikosti 15,5 x 22,5 cm obsega 280 strani in je trdo vezana. Besedilo podpira obilica črno-belih in barvnih fotografij ter preglednice in sheme. Prodajna cena je 25,00€, založnik je Založba PRO-ANDY, Andrej Ivanuša, s.p., Maribor. Knjiga je izšla s pomočjo donacije Slovenskih železnic. Več o knjigi in naročilo na internetni strani: http://www.proandy-sp.si/motorniki.html Prispevek pripravil: ANDY

Mon, 17. Feb 2020 at 18:16

218 ogledov

Invazija migrantov iz Bosne na Slovenijo! Zahtevajo odprtje meje!
V soboto je bil pred migrantskim centrom Miral v Veliki Kladuši velik protest migrantov, ki zahtevajo, da Evropska unija in Hrvaška odpreta meje. Zahtevajo tudi boljšo oskrbo, več in boljšo hrano, ogrevanje in podobno. Nekateri sicer navajajo, da naj bi mejni prehod Maljevac med BiH in Hrvaško kmalu spet zaprli. Vsi skupaj pa pričakujejo, da bo spomladanski val v letu 2020 bistveno večji kot pred letom dni. Piše Nova24.TV Meje mora Slovenija, ki varuje Šengensko mejo takoj zapreti in onemogočiti prehod ilegalcev skozi našo državo. A migranti so neomajni in hočejo popoln pretok naših meja. Kaj se bo zgodilo, če migranti, ki so trenutno v Bosni res pridejo pred našo mejo? Slovenija še nega navala ne bo zdržala. Portal moja-dolenjska.si poroča, da poroča o 61 prijetih tujcih, ki so ob koncu tedna nezakonito prestopili državno mejo. Večino so prijeli na Dolenjskem in Kočevsko-ribniškem območju. Tokratna posebnost je, da so migrante prijeli tudi v štirih vozilih, vozniki so v priporu, migranti pa večinoma v azilnem domu. Včeraj in danes do 6. ure so prijeli 20 migrantov, ki so se izrekli za državljane Pakistana in Indije. Prijeli so jih v Štalcerjih, Prigorici in Kočevju. Vse so prijeli v vozilih. Tako so sinoči, okoli 19.30, na območju Kočevja v vozilu 32-letnega Ukrajinca našli še 4 migrante (3 Pakistance in Indijca). Nekaj po 20. uri so v Štalcerjih pri 39-letnemu Palestincu v vozilu našli še 4 Pakistance. Okoli 22.30 pa na območju Prigorice v vozilu 48-letnega voznika in 38-letnega sopotnika (oba slovenska državljana) še 12 Pakistancev. Vse tri voznike so pridržali, postopki s prijetimi še potekajo. Včeraj je nato več sto migrantov poskušalo oditi iz sicer prepolnega centra Miral. O tem so poročali agencija Reuters in nekateri hrvaški ter bosanski mediji. Med poskusom zapustitve Mirala je bilo slišati vzklike Svoboda, Vrnite nam denar, Prenehajte nas pretepati.  Tam se nahaja okoli tisoč ljudi, kar je 300 več od zmogljivosti. Mediji še poročajo, da je v letu 2019 skozi BiH šlo okoli 50 tisoč migrantov, večinoma so se izrekali za državljane Pakistana, Afganistana, Iraka, Maroka in Sirije.

Mon, 17. Feb 2020 at 18:12

52 ogledov

Vilma Bukovčeva, primadona za vse čase!
Vilma Bukovčeva, primadona za vse časeAvtor: Marko Košir Žal je tako, da Slovenci vedno premalo cenimo svoje sonarodnjake. Mnogi, ki so zavzemali visoka športna, umetniška ali znanstvena mesta, in so bili cenjeni po svetu, so pri nas pozabljeni. Zato je zelo pomembno, da o njih pišemo in izdajamo knjige, ki nam pomagajo spoznati njihove življenjske poti. Tako je pred nami knjiga o operni pevki Vilmi Bukovec. Vilma Bukovec (rojena 1920, Trebnje – umrla 2016, Ljubljana) zavzema med slovenskimi opernimi pevkami posebno mesto. Začela je nastopati pred drugo svetovno vojno, ki je prekinila njeno umetniško delovanje. Nadaljevala je konec štiridesetih in v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Njena umetniška pot se je končala sredi osemdesetih in je torej trajala polnih štirideset let.   Vilma Bukovec na začetku svoje umetniške poti (Bukovec, 1920–2016) Repertoar Vilme Bukovec je bil izredno velik. Segal je od vlog za dramski sopran do vlog za visoki lirski sopran. Na opernih odrih je v svoji karieri nastopila 1447-krat v 58 vlogah iz 48 različnih oper. Gostovala je v vseh opernih hišah nekdanje Jugoslavije. Zaradi zelo odmevnih nastopov na pevskih tekmovanjih v Toulousu in Verviersu je bila povabljena na avdicijo v pariško Opero Comique in milansko Scalo. Deset let je bila stalna gostja v Verviersu, Toulousu in še nekaterih francoskih opernih hišah. Samostojno je gostovala na Slovaškem, v Bolgariji in Španiji (Bracelona). Seveda je sodelovala na vseh gostovanjih ljubljanske Opere na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji, Italiji, Avstriji, nekdanji Sovjetski zvezi in še kje. Z beograjsko Opero je leta 1958 gostovala v Wiesbadnu (Jaroslavna v Knezu Igorju) in leta 1959 v Parizu (Margareta v Faustu) in Lozani v Knezu Igorju. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je bila članica jugoslovanske kulturne delegacije v Sovjetski zvezi in na Kitajskem, nato pa še članica žirije na mednarodnem pevskem tekmovanju v Moskvi leta 1957. Ob vsem tem je pogosto nastopala na javnih koncertih v dvorani Slovenske filharmonije in ob različnih drugih priložnostih v Ljubljani in Sloveniji. Posebej je omembe vredno njeno sodelovanje na Dubrovniških poletnih igrah, kjer je večkrat nastopila, tudi v Verdijevem Requiemu pod taktirko Lovra pl. Matačića. Avtor Marko Košir je knjigo razdelil na uvod in štiri dele. Prvi del je namenjen opisu umetniške in življenjske poti, drugi del je namenjen predstavitvi nekaterih opernih hiš in nekaterih umetnikov, s katerimi je sodelovala. V tem delu je tudi poglavje o njenih posnetkih za radijski arhiv in nosilce zvoka in slike in še nekaj zanimivosti. Tretji del opisuje njeno življenje od takrat, ko se je umaknila z opernih odrov, do njene smrti decembra 2016. Četrti del so statistični prikazi in koledarji nastopov v Operi, v dvorani Slovenske filharmonije in na ostalih koncertnih nastopih po svetu. Vilma Bukovec v vlogi Manon (Bukovec, 1920–2016) Knjiga, velikosti 17,6 x 25,0 cm,  je opremljena s črno-belimi in barvnimi fotografijami. Priložen je CD z njenimi arijami in dueti. Obsega 524 strani in je trdo vezana. Začetna prodajna cena je 40,00€. Založnik je Založba PRO-ANDY, Andrej Ivanuša, s.p., Maribor, sozaložnik pa Ustanova fundacija Ladko Korošec iz Zagorja ob Savi. Več o knjigi in naročilo: http://www.proandy-sp.si/vilma-bukovec.html Prispevek pripravil: ANDY  
Teme
spanje

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Spanje in šolarji - večna dilema