SI
Pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Ponedeljek, 20. avgust 2018 ob 18:27

Odpri galerijo

Letos stopamo v deseto leto obeleževanja dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih  režimov, ki ga je leta 2009 razglasil Evropski parlament. Na ta dan, 23. avgusta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar je vodilo v tragedijo druge svetovne vojne in desetine milijonov žrtev. Spominski dan je leta 2012 razglasila tudi Vlada Republike Slovenije.

Sodelavci Študijskega centra za narodno spravo (SCNR) od sprejetja resolucije Evropskega parlamenta vsako leto pripravimo spominsko slovesnost, s katero opozarjamo na množične kršitve človekovih pravic, svoboščin in  dostojanstva, ki so jih povzročili vsi trije totalitarizmi: fašizem, nacionalsocializem in komunizem. Opominjamo, da je treba ohranjati spomin, da se množična grozodejstva ne bi nikoli več ponovila. Vsem, ki so kadarkoli doslej dali življenja za mir in sožitje med človeštvom ali so bili žrtve krutosti in človeških zablod, smo dolžni izreči spoštovanje in se jih spominjati.

Evropska zveza je utemeljena na spoštovanju človeka, na pravni zaščiti posameznika, svobodi izražanja in sožitja med različno mislečimi. Dve svetovni vojni v 20. stoletju in nasilje treh totalitarizmov so med Evropejci pustili boleče zareze, ki jih je mogoče pozdraviti le z verodostojno razlago zgodovinskih dogodkov, priznanjem napak, obsodbo zločinov in njenih storilcev, soočenjem z resnico in zagotovilom, da nam današnji čas zagotavlja varnost in svobodo. Prizadevanje vsakega posameznika za mir in spravo prinaša gotovost za srečno prihodnost vseh evropskih državljanov. V teh prizadevanjih se vidi veličina človeka, ki se ne zapira egoistično v svoj svet, ampak mu je mar za skupno dobro in je za to pripravljen tudi nekaj storiti in tvegati.

Ob letošnji svečanosti se bomo še posebej spomnili izredne žene, ki je pred kratkim v 94. letu končala svojo zemeljsko pot. To je gospa Jelka Mrak Dolinar, nekdanja taboriščnica, preizkušena s strani treh totalitarizmov, pogumna borka in zagovornica trpečih in ubogih, polna življenja do zadnjega trenutka. Bila je ljubeča mati, soproga, babica in prababica, bila pa je tudi ponosna Slovenka, čeprav ji je bila domovina mačeha v cankarijanskem pomenu besede. Bila je namreč ena izmed mnogih žensk, ki so po koncu druge svetovne vojne na Slovenskem izkusile taborišča in zapore zaradi svojega političnega, svetovnonazorskega ali verskega prepričanja.

Zaradi pritiskov fašističnega režima so se starši Jelke Mrak Dolinar, oče Viktor in mati Krista, po poroki leta 1923 umaknili s Primorskega v Kraljevino Jugoslavijo. Zaradi očetovih službenih premestitev so se večkrat selili, iz Kranjske Gore v Ljutomer, nato v Ormož in tik pred drugo svetovno vojno v Skopje. V Ljubljano so konec maja 1941 prišli kot izgnanci in praznih rok. V nekaj letih so si uredili življenje, našli so si stanovanje v Mostah, oče je dobil službo, sestri Mrak sta nadaljevali s šolanjem. Zaradi strahu pred komunizmom se je maja 1945 mnogo Slovencev umaknilo v tujino. Med odhajajočimi je bila tudi družina Mrak. Sestri Jelka in Krista sta kot pomočnici spremljali ranjence, bolnike in invalide iz vojaške bolnišnice v Ljubljani. Vlak, na katerem so se nahajali, je pripeljal do železniške postaje Lesce, kjer so jih zaustavili partizani. V strahu so z vlaka zbežali skoraj vsi civilisti, zdravniki in ranjenci, ki so bili sposobni hoditi, in se poskušali prebiti na avstrijsko Koroško. Mnogi od njih so bili brez sodbe umorjeni. Jelka pa je s svojo sestro Kristo vztrajala pri težkih ranjencih na vlaku, kar je imelo zanju hude posledice.

19. maja so ju s sestro zaprli v taborišče Šentvid nad Ljubljano, ki je bilo eno izmed največjih taborišč Ozne v Sloveniji. Ob amnestiji 3. avgusta 1945 so bili številni taboriščniki in priporniki izpuščeni, Jelko in Kristo Mrak so medtem premestili v sodne zapore na Miklošičevi. Sodni proces proti njima je bil tipičen montirani politični proces. Obsojenki ves čas postopka nista imeli niti najmanjših pravic pri svoji obrambi. Okrožno sodišče v Ljubljani ju je oktobra 1945 obsodilo na šest let odvzema svobode s prisilnim delom in štiri leta izgube političnih pravic. Na sodbo sta se pritožili, vendar sta bili z novo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani aprila 1946 obsojeni na dvanajst let odvzema svobode s prisilnim delom in na šest let izgube političnih pravic. Na tožbo se nista več pritožili, ker sta spoznali, da bi bilo to zaman. Tako je sodba postala pravnomočna in sestri sta bili leta 1946 odpeljani v kaznilnico v Begunjah na Gorenjskem. Jelka je bila v Begunjah dodeljena v delavnico spominkov in igrač. Visoke norme je zaradi hudega ekcema težko izpolnjevala. Leta 1948 sta bili sestri Mrak premeščeni v ženski zapor v Rajhenburgu. Septembra 1949 so ju skupaj z drugimi sojetnicami poslali na delo pri gradnji t.i. “ceste bratstva in enotnosti”. Razmere v delovnih taboriščih so bile izjemno slabe. Barake, ki so bile neustrezne za bivanje, so stale na močvirnem terenu, prav tako trasa ceste. Ob vrnitvi v Rajhenburg so oslabele zapornice po težaškem delu v preteklih mesecih morale takoj začeti delati v zaporu. Oktobra 1950 sta sestri Mrak ponovno napisali prošnjo za pogojni odpust. 28. decembra 1950 sta dočakali pomilostitev.

 

Ko sta bili izpuščeni iz zapora, sta se še bolj zavedali, da sta sami in da nimata več doma. Za pol leta sta se zatekli na bratrančevo domačijo v Modrejcih pri Mostu na Soči. Medtem sta oddali prošnjo za obisk staršev na Koroškem.

 

V začetku leta 1952 so komunistične oblasti Jelki Mrak dovolile obisk staršev v begunskem taborišču v Spittalu v Avstriji. Čeprav je Jelka prvotno odšla le za tri mesece, se je kmalu izkazalo, da bo za vedno ostala v Avstriji. V taborišču je spoznala svojega bodočega moža Lojzeta Dolinarja, s katerim sta se leta 1954 poročila in ostala v Spittalu, kjer se je rodil tudi njun sin Lojze.

 

Osamosvojitev Slovenije in demokratizacija sta sestrama Mrak končno prinesli zadoščenje, da sta lahko dokazali svojo nedolžnost in nedolžnost očeta Viktorja, ki je bil oktobra 1945 v odsotnosti obtožen na t.i. “finančnem procesu”. Sodba proti sestrama Mrak je bila leta 1996 zavržena.

 

Leta 2009 je Jelka pod naslovom Brazde mojega življenja izdala svoje spomine na otroštvo, vojno, predvsem pa na prestajanje zaporne kazni in trpljenje, ki jo je spremljalo. Pri pisanju knjige jo je spodbujal sin, spomini pa so objavljeni tudi v nemškem jeziku. Leta 2017 sta sodelavki Študijskega centra Neža Strajnar in dr. Jelka Piškurić izdali dvojezično publikacijo o Jelki z naslovom Leta preizkušenj ter pripravili odmevno razstavo. Jelka je nastopila tudi kot izjemno pronicljiva pričevalka v oddaji dr. Jožeta Možine na RTV SLO.

 

Jelka Mrak Dolinar nam bo ostala v spominu kot pogumna, pokončna, srčno dobrotljiva in neizprosno resnicoljubna Slovenka. Njena trdna krščanska vera in zaupanje v brezjansko Sveto Mati Božjo sta jo hrabrila v najhujšem trpljenju. Ostaja svetli zgled svoji družini in mladim generacijam, kako ohraniti človeško dostojanstvo v temnem času totalitarizma in postati junakinja zgodovine.

Pogum Jelke in njene sestre Kriste ter pripravljenost pomagati drugim, se globoko izražata v besedah, ki jih je Jelka zapisala v avtobiografski izpovedi Brazde mojega življenja:

 »Vlak se ni premaknil in postajali smo nemirni… Nastala je panika in zgodilo se je, da so iz vlaka poskakali vsi, ki so mogli ali hoteli. Stali sva s Kristo v vagonu ob nepokretnih ranjencih in se gledali. Ostali sva nemi, brez besed. Ničesar več nisva razumeli. »Kaj bova naredili?« sem vprašala Kristo. »Odgovori mi, saj vsi odhajajo, povej, hitro mi povej! Pomisli malo na ata in mamo!« sem ji rekla. »Ostati morava skupaj, še je čas!«

Ranjenci so se zganili, poslušali so in vse razumeli. Oglasil se je prvi, drugi, tretji, vsi. »Je sploh kdo ostal?« je vprašal nekdo. »Ne veva,« sva odgovorili. Velika množica je zapuščala vlak in ranjence.

»Kaj bosta storili, nas bosta zapustili tudi vedve?« so naju začeli spraševati ranjenci. Stiska ob pogledu na te mlade trpine je bila grozna. »Nas bosta zapustili tudi vedve?« »Ne, fantje, ne bom vas zapustila!« se je odločila Krista. Pogledala me je in vsa prestrašena sem ji rekla: »Kaj pa mama in ata? Kaj bosta rekla? Atu bo hudo, mama bo jokala, Krista, kaj če nas pobijejo?« »Jelka, jaz bom ostala! Ali naj jih pustim? Saj vidiš, kakšni reveži so!« je rekla. Odgovorila sem ji: »Kakor je božja volja, tako bo. Skupaj morava ostati. Tudi jaz bom ostala.« (Brazde mojega življenja, str. 83)

Slovenska zgodba trpljenja ter predane in nesebične pripravljenosti pomagati šibkejšim, nam odpira vrata v veličino človekovega duha. Lahko smo ponosni na gospo Jelko Mrak Dolinar in na številne posameznike, ki so se v izredno težkih zgodovinskih trenutkih odzvali tako, da je prišla do izraza človeška sočutnost in bližina, ki je lajšala trpljenja mnogih.

Iz njihovih zgledov črpamo za prihodnost, preko njih nas preteklost uči in opominja!


 

Ob letošnjem Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov vas vabimo na naslednje dogodke:

 

TOREK, 21. AVGUST 2018

Ob 16. uri:

odprtje razstave Skozi čas preizkušenj,

v zaporniških celicah, Beethovnova 3, Ljubljana (za stavbo Državnega sveta RS in nasproti Ustavnega sodišča RS).

Ob 16. 30 uri:

Delegacija SCNR, Komisije Vlade RS za prikrita grobišča in Komisije Vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic bo položila cvetje pred spominskimi obeležji:

·         zaporniške celice, Beethovnova 3,

·         spominska plošča pred ameriškim veleposlaništvom, Prešernova 31,

·         spomenik žrtvam vseh vojn, Kongresni trg 2.

Ob 18. Uri:

sv. maša za žrtve v ljubljanski stolnici,

mašo vodi ljubljanski nadškof metropolit msgr. STANISLAV ZORE.

Z glasbo sodelujeta Lejla Irgl, sopran in Dušan Ješelnik, orgle.

Po maši akademija in slavnostni nagovor prof. dr.  IVANA ŠTUHECA.

 

ČETRTEK, 23. AVGUST 2018

Od 10. do 18. ure:

dan odprtih vrat in ogled razstave Skozi čas preizkušenj,

v zaporniških celicah, Beethovnova 3, Ljubljana.

 

Pri pripravi dogodkov sodelujemo:

Študijski center za narodno spravo, Vojaški vikariat Slovenske vojske, Stolna župnija sv. Nikolaja Ljubljana in drugi sodelavci.

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 6. Jun 2020 at 20:12

303 ogledov

Levičarski protestniki v Celju od groženj v dejanja - pročelje pisarne lokalne SDS posvinjana z grafiti sovražne vsebine
Ni minilo 24 ur od včerajšnjega  kolesarskega komiprotesta v Celju in drugod po Sloveniji, na katerih so neuradni, vendar tudi s samim izpostavljanjem v javnosti, znani organizatorji javnosti dali vedti, da bodo nadaljevali s protivladnimi protesti do odstopa vlade Janeza Janše. In to proti vladi, ki je državo, državljane, rešila pred najhujšim, črnim scenarijem v boju zoper COVID 19. Vlada, ki je pokazala celotnemu svetu, kako se rešuje država in njene državljane. Posebej za del javnosti, ki je nerazumljivo kritična, četudi ni razloga za to. Opazovalcem, ki vidijo početje vlade in vodenje le te s strani Janeza Janše, z normalno  politično in siceršnjo »dioptrijo» menijo, da vlada in njen premier kot prvi med enakimi to dobro delajo. Ampak to žal ne velja za opozicijo ter njihove podpornike in politične mecene. To, z včerajšnjim protestom po več mestih po Sloveniji, že šestič, je na žalost prešlo v fazo, ko nobeden, pa še tako razumen in dojemljiv za svobodo, pluralnost in dopustnost vseh vrst izražanja  tudi nestrinjanja, ko je potrebno narediti zasuk v  komunikaciji. Opazovanje ne zadostuje, nekdo končno mora to tudi sankcionirati, obsoditi. Neskončno in neprijetno sem bil presenečen klica predsednika Lokalnega odbora v Celju,  ko mi je vznemirjen in ogorčen povedal da je na vratih, na okenski polici, na uradni tabli o sedežu, pa tudi na pločniku pred vhodnimi vrati v pisarno. To kaže na točno določen namen z točno pričakovanimi posledicami do naslovnika in seveda do vseh teh,  ki niso naklonjeni do zahtev ki jih izražajo na protestih. Posebej indikativno se zdi to da je tudi ta faza »sporočilnosti« protestov  načrtovana od prej. Pa tudi vodenje in koordiniranje iz istega naslova če že ne sedeža. Včeraj je bila popisano vse kar seje dalo v Ljubljani, danes-verjetno oziroma celo možno da tudi  sinoči, celo v zavetju noči,da so si »ustvarjalci« te grožnje v zavetju noči, sproducirali to kar je bilo videno. Lokacija je namreč takšna da ni takoj vidno, šele mimoidoča je nekje po 13 uri to opazila  in obvestila lokalnega vodjo SDS. To da je samo  in ne nekaj deset korakov naprej kjer so tudi podobne pisarne koalicijskih strank, pomeni samo to kar mora, namenjeno je SDS in njenim članom, simpatizerjem volivcem in ostalim  odgovornim državljanom, ki so zadovoljni z vodenjem države  strani predsednika vlade. Celo obljube da bodo kulturno, neškodljivo artikulirali svoje zahteve, nestrinjanje, se zdi niso niti sami sebi dosledni. Oblika nestrinjanja  in obenem poškodba lastnine  in objekta, ki je se da tudi finančno ovrednotiti in kvalificirati in po definiciji zavarovalnice  je vandalizem. Ta vandalizem ima svoj podpis v Celju. Samo upati je, da bo tud sami organi javnega reda in miru  da bodo resno pristopili k iskanju in odrivanju povzročitelja ali  povzročiteljev tega očitno vandalskega početja z namenom ustrahovanja. Pa reakcijski čas tistih, ki to rešujejo in odkrivajo mora biti primeren temu resno groznemu in grozilnemu  početju. Še enkrat,  artikulacija  in manifestacija ter artikulacija  sta v tem nesprejemljivem početju  vsaka sebi in daleč vstran od nečesa primernega za družbo, v kateri živimo in h kateri stremimo. Čas je takšen,  da je treba biti plat zvona in alarmirati  javnost na primeren način. In to zdaj ne kasneje! Vane K. Tegov

Sat, 6. Jun 2020 at 17:08

68 ogledov

Zveza prijateljev mladine Slovenije - odprte prijave za letovanja otrok 2020
Letošnje počitnice 2020 bodo za otroke verjetno največje bogastvo, ki jim ga bomo omogočili. Po krizi z epidemijo je povpraševanja po letovanjih bistveno več kot lani, saj so se finančne stiske v družinah s krizo poglobile. Zato na ZPM upajo, da bodo lahko na letovanja peljali čim več otrok. Prijave se pri nekaterih naših organizatorjih letovanj že zbirajo. Preverite pri “svojem” društvu ali so prijave že odprte. Več informacij najdete na https://www.zpms.si/2020/05/22/letovanja-2020-prijave-odprte/

Sat, 6. Jun 2020 at 17:00

66 ogledov

Priporočila Planinske zveze Slovenije po preklicu epidemije koronavirusa
Priporočila Planinske zveze Slovenije za hojo po planinskih poteh, zavarovanih plezalnih poteh, turno kolesarjenje, turno smučanje, alpinizem, športno plezanje v plezališčih in športnih dvoranah, ostale dejavnosti v gorskem svetu ter ob obisku planinskih koč po preklicu epidemije koronavirusa.S sprostitvijo protikorona ukrepov, se sproščajo omejitve pri planinski dejavnosti. Z 18. 5. 2020 so lahko planinske koče odprle vrata tudi za strežbo v notranjih prostorih, možno je tudi prenočiti. Za individualno rekreacijo odpirajo vrata tudi plezalni centri.  S 23. 5. 2020 se sproščajo tudi omejitve na področju športnih programov, tako da se lahko ponovno izvajajo športne dejavnosti v športnih objektih in na površinah za šport v naravi (tudi v športnih objektih, ki so sestavni del vzgojno-izobraževalnih zavodov). Vadba je dovoljena registriranim športnikom, prav tako pa je dovoljena tudi prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, obštudijska športna dejavnost, šport invalidov, športna rekreacija in šport starejših. Med vse navedeno seveda spadajo tudi planinske dejavnosti vseh oblik, treningi in vadba športnega plezanja ter tečaji in usposabljanja … Dovoljeno je tudi izvajanje vseh športnih tekmovanj do vključno državne ravni, in sicer v panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem, za zdaj brez prisotnosti gledalcev. Cilj priporočil PZS je zmanjšanje tveganja za okužbe. Še vedno je treba ob izvajanju športnih dejavnosti upoštevati navodila NIJZ OSNOVNA PRIPOROČILA za vse dejavnosti v planinstvu: 1. Osebno zdravjeDejavnosti se udeležite le popolnoma zdravi. Bodite odgovorni in ostanite doma v primeru kašljanja, kihanja, izcedka iz nosu, splošnega slabega počutja … in s tem preprečite potencialno širjenje okužbe. 2. Varnostna razdalja 1.5 mUpoštevajte varnostno razdaljo 1.5 m. V izjemnih primerih, ko tega ni možno zagotoviti, uporabite zaščitno masko za nos in usta. 3. V nahrbtniku razkužilo in masko za nos in ustaPoleg osnovne planinske opreme in opreme, ki je nujna za varnejše izvajanje določene planinske dejavnosti, imejte v nahrbtniku manjšo stekleničko razkužila za roke in zaščitno masko za nos in usta, lahko tudi ruto.  4. Uporaba opremeUporabljajte lastno opremo. Skupno opremo razkužite pred uporabi.Čiščenje plezalne opreme s kemičnimi sredstvi se odsvetuje, saj le ta lahko poškodujejo plastične in tekstilne dele, razgrajujejo pa tudi vlakna in spreminjajo sestavo spojin v materialu. S tem oprema spremeni lastnosti in lahko v ključnih trenutkih popusti. Podjetje PETZL, ki poleg proizvodnje plezalne opreme, v svojih laboratorijih in središčih testira vso opremo, svetuje:72-urno karanteno opreme oz.ročno čiščenje opreme s toplo vodo, ki ima temperaturo največ 65° in tekočim milom, ki ima pH območje med 5,5 in 8,5.Sušenje opreme naj poteka kot je navedeno v priloženem tehničnem navodilu. Ta ukrep bo zmanjšal tveganje za okužbo, ni pa 100 %. S tem razlogom uporabljajte izključno svojo opremo in si je ne izposojajte. 5. Običajne navadeIzogibajte se rokovanju, objemanju, pitju iz steklenice drugega ... 6. TveganjeNa vsako dejavnost se predhodno dobro pripravite in jo načrtujte. Dejavnosti se lotite le, če imate primerno znanje in izkušnje in primerno opremo, ki jo znate uporabljati. Izberite cilje, ki ste jim kos in niso na meji vaših fizičnih in psihičnih zmožnosti. Svetujemo, da se v gore podate skupaj z vodnikom Planinske zveze Slovenije ali gorskim vodnikom. Predhodno preverite njihovo usposobljenost in pristojnosti.Upoštevajte priporočila Planinske zveze Slovenije - Varneje v gore. 7. Velikost skupineVelikost skupine določa narava planinske dejavnosti. V večjih skupinah je težje obdržati priporočeno varnostno razdaljo. Izogibajte se izletov in krajev z veliko ljudi.  8. PrevozSvetujemo lasten prevoz. V primeru dejavnosti v bližini, pomislite tudi na možnost, da pot do izhodišča opravite s kolesom. Pri uporabi javnega prevoza ali avtobusnega prevoza upoštevajte navodila, ki jih za to področje predpiše NIJZ. 9. Prva pomoč in nujni primeriDelujte v skladu s splošno veljavnimi smernicami in dodatno uporabite zaščitno masko za nos in usta. DODATNA PRIPOROČILA za posamezne planinske dejavnosti: a. Planinarjenje, pohodništvo, turno smučanje in gorski tek:Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si). b. Zelo zahtevne planinske poti oz. planinske poti, ki so opremljene s tehničnimi varovali:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Uporabljajte rokavice, ki nimajo odprtih prstov. Ne dotikajte se obraza in na vrhu si razkužite roke.3. Ohranjajte varnostno razdaljo. Če je mogoče, večjo kot pa priporočeno razdaljo med dvema sidrnima točkama.4. Pri vzpenjanju in sestopanju prehitevajte le, kjer je možno zagotoviti varnostno razdaljo in ni potrebe po pripenjanju. c. Turno kolesarjenje:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Večja hitrost zahteva večjo varnostno razdaljo - med vožnjo navkreber 5 metrov, med spusti in na ravnini 20 metrov. 3. Prehitevanje naj bo izvedeno hitro in le, če je mogoče ohraniti 1,5 metra bočne razdalje. d. Zavarovane plezalne poti:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Če je na vstopu že več ljudi, se takšnemu območju izognite. 3. Uporabljajte rokavice, ki nimajo odprtih prstov. Ne dotikajte se obraza in na vrhu si razkužite roke.4. Ohranjajte varnostno razdaljo. Če je mogoče, večjo kot pa priporočeno razdaljo med dvema sidrnima točkama.5. Pri vzpenjanju prehitevajte le, kjer je možno zagotoviti varnostno razdaljo in ni potrebe po pripenjanju.6. Po izstopu območje čim prej zapustite. 7. Po zavarovani plezalni poti NE SESTOPAJTE! e. Alpinistične ture:1. Upoštevajte osnovna priporočila za dejavnosti v planinstvu in priporočila Planinske zveze Slovenije za varnejše obiskovanje gora (www.varneje.pzs.si).2. Na varovališču naj bosta največ dve osebi.3. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.4. Razkuževanje rok pred in po turi. f. Športno plezanje v naravnih plezališčih in balvanih na prostem1. Upoštevajte osnova priporočila za dejavnosti v planinstvu.2. Redno razkuževanje rok.3. Pri vpenjanju vrvi v vponke si ne pomagajte z usti. Med plezanjem se ne dotikajte obraza z rokami.4. Uporabljajte svojo opremo: plezalke, vrvi, vponke, kompleti, varovala …5. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.6. Svetujemo uporabo tekočega magnezija, ki je na osnovi alkohola (30 %). Ni nadomestilo za razkužilo! g. Plezalne dvorane in telovadnice s plezalno steno:1. Upoštevajte osnova priporočila za dejavnosti v planinstvu.2. Upoštevajte varnostno razdaljo 2 m, ki velja za dejavnosti v prostoru.3. Pred vstopom v dvorano, pred začetkom in po koncu dejavnosti, si je potrebno obvezno umiti ali razkužiti roke.4. Pri vpenjanju vrvi v vponke si ne pomagajte z usti. Med plezanjem se ne dotikajte obraza z rokami.5. Uporabljajte svojo opremo: plezalke, vrvi, vponke, kompleti, varovala …6. Dvojno preverjanje na daljavo: Soplezalca drug drugemu preverita pravilno nameščen in zapet plezalni pas, navezavo na plezalni pas (vozel osmica), vpeta vrv v varovalno napravo in zavita matica na vponki in ali je na koncu vrvi vozel osmica oz. je ta privezana na plezalni pas soplezalca.7. Svetujemo uporabo tekočega magnezija, ki je na osnovi alkohola (30 %). Ni nadomestilo za razkužilo!8. Dvorano je treba redno prezračiti s pomočjo prepiha.9. Treba je poskrbeti za razkuževanje občutljivih površin, kot so stikala, kljuke, ograje ...10. Splošna priporočila naj bodo smiselno izobešena na vhodu in na več vidnih mestih v objektu. h. Priporočila ob obisku planinskih koč:1. Razkužite si roke ob prihodu, po uporabi sanitarij in po prijemanju površin, ki se jih obiskovalci množično dotikajo.2. Ohranjajte zadostno medosebno razdaljo tako pri gibanju v koči kot pri odlaganju lastne opreme.3. Uporabite zaščitno masko za nos in usta ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrijejo nos in usta (ob vstopu v objekt in gibanju v objektu). Za mizo in v sobah niso potrebne.4. Upoštevajte navodila, ki so v kočah nameščena oz. navodila osebja koč.5. Ne uporabljajte otroških igral (kjer so igrala pri kočah).6. V primeru načrtovane nočitve v koči rezervirajte nočitev vsaj tri (3) dni pred prihodom in uporabite lastno spalno rjuho za večkratno uporabo. Če vseeno pride do nesreče:1. ostanite mirni in ohranite prisebnost,2. ocenite položaj in zaščitite sebe in ponesrečenca pred neposrednimi nevarnostmi,3. nudite prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti.4. pokličite na številko 112 ali v primeru slabega signala pošljite kratko sporočilo na številko 112 - sporočite, KDO ste, KAJ in KJE se je zgodilo, KDAJ se je zgodilo in KOLIKO je ponesrečencev. Upoštevajte navodila operaterja in pozneje gorskih reševalcev. Zavedajte se, da pomoč lahko pride šele čez nekaj ur in s tem razlogom je obvezna oprema v nahrbtniku še kako pomembna za življenje! Ob odgovornem ravnanju drug do drugega ne pozabite na odgovoren odnos do narave in smeti ne puščajte na poteh, pri planinskih kočah ali na izhodiščih, ampak jih odnesite domov in tam odložite v ustrezne zabojnike. Varno in odgovorno pri planinski dejavnosti. Vir: Planinska zveza Slovenije

Sat, 6. Jun 2020 at 16:52

58 ogledov

Virtualni sprehod po razstavi skulptur Ivana Meštrovića iz zbirke Narodnega muzeja v Beogradu
Narodni muzej Srbije (srbsko Народни музеј Србије, Narodni muzej Srbije) je največji in najstarejši muzej v Beogradu, Srbija. Ustanovljen je bil 10. maja 1844. V sedanjo zgradbo je bil preseljen leta 1950 in svečano odprt 23. maja 1952. Muzejska zbirka se je od ustanovitva povečala na več kot 400.000 predmetov. Med njimi so tudi tuje mojstrovine. Zgradba Narodnega muzeja Srbije je bila leta 1979 razglašena za spomenik kulture posebnega pomena. Muzej poseduje kipe od zgodnjega rimskega obdobja do 20. stoletja. Jugoslovanska zbirka ima 850 del, zbirka tujih umetnikov pa več kot 50. Najbolj znane so zbirke kipov Ivana Meštrovića (96 del), Tome Rosandića, Antuna Augustinčića, Frane Kršinića, Césarja Baldaccinija, Aristidea Maillolja, Georgea Minneje, Kaija Nielsena, Riste Stijovića, Matije Vukovića in Julije Knifer. Vabljeni na virtualni sprehod in ogled skulptur Ivana Mestrovića iz zbirke Narodnega muzeja v Beogradu v 3 D virtualni turneji.  https://virtualbook.eu/listings/exhibition-of-sculptures-by-ivan-mestrovic-belgrade-serbia/?fbclid=IwAR0c3jw7TU9PmyKD6nt3Fdhw7maLyVy6Fm3JI05m2OcNB6M3zzaCCA85Xv0

Sat, 6. Jun 2020 at 16:46

69 ogledov

Jagode so sladke znanilke poletja
Majske kraljične so končno dozorele in kar slišimo jih lahko, kako se nam ponujajo: »poglejte nas, pojejte nas!« No, dobro, prav verjetno si njihove vzklike le domišljamo, a čisto iz trte izvito to spet ni – rastline svoje sladke, barvite in nasploh mamljive plodove pač ustvarjajo zato, da jih živali (to smo, hočeš nočeš, tudi ljudje) z užitkom pojedo in raznesejo njihova semena daleč naokrog. Ker je človek čudna žival, ki si glavo nesprestano beli z na videz nepomembnimi mislimi, želi vedno vedeti nekaj več. Jagoda je okusna, sladka, sočna, mmm, dobra – to ve vsaka žival, ki jo je že kdaj probala (na primer polži, oni to dobro vedo). Jagode so na trgovskih policah skoraj vse leto, a številni prisegajo le na tiste, ki zrastejo na domačem vrtu. Čas, ko bo jagod v izobilju tako na vrtovih kot v številnih nasadih po Sloveniji, je tik pred vrati. Plodovi dozorijo od zgodnjega do poznega poletja (odvisno od sorte), največ jih je na izbiro med majem in julijem. Sort je veliko, vsem pa je skupna rdeča barva ter sadeži sladkega in aromatičnega okusa – za tega jagode potrebujejo dovolj sonca. Bogate z vitamini, minerali in vlakninami Jagode so odličen vir vitamina C in minerala mangana, zelo dober vir prehranske vlaknine, joda in folata, pa tudi številnih drugih, za naše telo pomembnih mikroelementov: bakra, kalija, biotina, fosforja, magnezija, vitamina B6 in omega-3 maščob (v obliki alfa-linolenske kisline). Poleg tega imajo nizko kalorično vrednost, saj 100 gramov jagod vsebuje 33 kcal (137 kJ). Za primerjavo: podobno kalorično vrednost imajo tudi borovnice in maline (37 kcal oziroma 156 kJ), medtem ko grozdje vsebuje 70 kcal (292 kJ), banane pa kar 92 kcal (384 kJ) na 100 gramov. Več informacij na https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/9058-jagode-sladke-znanilke-poletja-5-2018

Sat, 6. Jun 2020 at 16:38

60 ogledov

Jagodičevje: zdrava popestritev poletnega jedilnika
Jagodičevje poleg sladkorjev, kislin in prehranske vlaknine vsebuje veliko vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi. Zaradi prijetnega sladko-kislega okusa ga imajo radi tako odrasli kot otroci in je priljubljena osvežitev poletnega jedilnika. Lahko ga naberemo v naravi, na gozdnih jasah in zaraščenih travnikih, odlično uspeva v nasadih in na domačih vrtovih. Nekatere vrste obrodijo tudi v loncih. Uspeva od pomladi do pozne jeseni in je kakovosten vir hranil, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Uživajte ga veliko, izbirajte pestroJagodičevje vsebuje raznovrstne spojine, ki imajo antioksidativni učinek. Eni najpomembnejših naravnih antioksidantov so fenolne spojine, med katerimi so v jagodičevju najpogostejši antocianini. Odgovorni so za značilno rdečo, vijoličasto in modro barvo. Intenzivna obarvanost pomaga tudi pri razmnoževanju rastline, saj privablja živali, ki raznesejo semena in s tem poskrbijo za širitev vrste. Vsebnost različnih fenolnih spojin v jagodičevju je med drugim odvisna od vrste, lokacije rasti in zrelosti ob pobiranju, divje rastoče jagodičevje jih večinoma vsebuje več. Biorazpoložljivost (dostopnost za naš organizem) fenolnih spojin iz jagodičevja je praviloma manjša, kot je njihova vsebnost v sadežih, zato je priporočljivo uživati čim bolj pestro paleto različnih sadežev in si s tem zagotoviti dovolj velik vnos teh rastlinskih antioksidantov. Jagodičevje je tudi dober vir vitamina C (askorbinska kislina), vsebuje nekaj vitamina E in betakarotena (provitamin A), ki so prav tako dobri antioksidanti, ter vitamina K. Vsebuje še minerale, kot so kalij, kalcij, magnezij in fosfor, ter naravno prisotne sladkorje (prevladujeta fruktoza in glukoza), je tudi bogat vir topne in netopne prehranske vlaknine. Več informacij na : https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/10317-jagodicevje-zdrava-popestritev-poletnega-jedilnika-5-2020

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov